V petek zvečer so se v Los Angelesu poklonili 40. obletnici izdaje prvega albuma ameriškega glasbenika Toma Pettyja (Tom Petty and the Heartbreakers, 1976). Večer je prinesel veliko dobre glasbe, na odru so se zvrstila števila znana imena vseh generacij, vse skupaj pa je imelo močno nostalgično noto, saj se je simbolično poslavljala generacija megarockerjev. Podelitev priznanja za osebo leta je torej potekala v znamenju predaje štafete: »Rock'n'roll gre naprej,« je navdušeno rekel Petty, »mladi glasbeniki bodo nadaljevali naše delo.« Navdušili so ga nastopi Garyja Clarka Jr., Cage the Elephant in Head and the Heart. »Mi smo v drugi polovici šestdesetih, ne želim si celega življenja preživeti na poti.«
Beatli so mu odprli oči
Med 11-minutnim govorom se je dotaknil zgodovine rocka in spomnil, da so ga nekoč oblasti razumele kot zaroto, ki poskuša črnsko glasbo spraviti na popularne bele radie. Opozoril je, da so Elvisa poslali v vojsko v Nemčijo, Chuck Berry pa se je znašel v zaporu. A kljub temu niso mogli preprečiti, da te glasbe ne bi slišal kot mulec v floridskem Gainesvillu. »Glasba je postala popularna in ameriški mladini je dala moč. Nato so leta 1964 prišli The Beatles, to je meni in številnim odprlo oči. Pridružil sem se zarotnikom in poskušal dati črnsko glasbo na priljubljene bele postaje.«
Vsakoletna podelitev naziva oseba leta je del dogodkov, ki se odvijajo v tednu grammyjev. Prireditev ima tudi dobrodelni značaj, saj zbirajo denar za pomoč glasbenikom in njihovim družinam. V petek so zbrali osem milijonov evrov, na odru pa so stali velikani, kot so Don Henley, Foo Fighters, Jackson Browne, Lucinda Williams, George Strait, Taj Majal in Chris Millman iz Byrdsov. Seveda med dve uri in pol trajajočim nastopom ni šlo brez obujanja spominov, ki si jih je s svojo skupino Heartbreakers nabral veliko. »Eden od najlepših je, ko smo igrali za pokojnega Johnnyja Casha na albumu Unchained, ki je prejel grammyja za najboljši country album leta 1998. To jutro sem brskal po škatli in iz nje je padla čestitka. Bila je od Johna za moj 50. rojstni dan. Pisalo je, 'Vse najboljše. Si odličen kompanjon za plutje po reki.' To je vse, kar sem si želel postati. In še naprej bom plul po reki.«
Težko bi si predstavljali boljše odprtje večera kot solo nastop Randyja Newmana na klavirju. S skladbo Refugee je napolnil dvorano Convention center. Gre za Pettyjevo skladbo, ki pa je izpod prstov velikana popularne in filmske glasbe zvenela, kot bi jo napisal sam. Tudi drugi glasbeniki, ki so izvajali njegove skladbe, so dokazali, da je njegov izraz zelo elastičen in ga je preprosto posvojiti. V tem se tudi skriva čar njegovih besedil. Henley, iz skupie Eagles, je zapel eno od Pettyjevih največjih uspešnic Free Fallin ob spremljavi petčlanske trobilske sekcije, Cage the Elephant so zaigrali Last Dance With Mary Jane, kar je bil eden od najbolj energičnih nastopov večera. Dave Grohl je s skupino odigral bolj hard rockersko skladbo Honey Bee, nato pa se jim je na odru pridružil blueser Gary Clark Jr., in skupaj so zaigrali še Breakdown. Hišni bend je tokrat izbral producent T Bone Burnett, za bobne je posadil Steva Ferrona, k sodelovanju je povabil tudi Bookerja T. Jonesa iz legendarnih MG-jev ter sestri Megan in Rebecco Lovell iz postave Larkin Poe. Potem so nastopili še Norah Jones, Jakob Dylan, Dhani Harrison in The Shelters. Zbrala se je skoraj vsa smetana country-rock-bluesa, ki pa je nastopila v nekoliko ponesrečenem okolju, saj so bili gosti formalno oblečeni in so sedeli pri večerji.
Povabilo na ples
Še posebno zanimiv je bil nastop Regine Spektor, ki je zapela I Forgive It All, to je skladba, ki jo je napisal, ko je bil še s skupino Mudcrutch. Na odru sta se ji pridružila Benmont Tench na orglah in Mike Campbell na akustični kitari. Regina je Pettyja spoznala prek njegove hčerke Adrie Petty, ki je uspešna režiserka glasbenih videospotov. »On je izjemen glasbenik z veliko izkušenj,« je pohvalila njegovo ustvarjalno dediščino. »Ima sarkazem, ima melanholijo in ima humor. Vsi veliki pisatelji in skladatelji imajo te lastnosti.«
Za veliki finale so Heartbrakers povabili goste na ples pred oder in v trenutku so vsi vstali. Zaigrali so skladbi Don't Come Around Here No More in Running Down a Dream. Zveneli sta fantastično, ker so za spremljevalne vokale poskrbele The Bangles. Med gostujočimi glasbeniki velja izpostaviti še Stevieja Nicksa in Jeffa Lynna iz ELO, ki je imel s Pettyjem uspešnico I Won't Back Down. Glasbeni večer je znova spomnil, da se uspešna Pettyjeva generacija glasbenikov počasi poslavlja. Čeprav je Petty vztrajno poudarjal, da je za prihodnost poskrbljeno, pa je po koncertu ostal grenak priokus, saj so se časi korenito spremenili in družbeno okolje ne omogoča več zvezdništva in glasbenih uspehov, kot so jih bili deležni danes približno 70 let stari veterani. Tega ne dokazujeta zgolj prodaja vstopnic za koncerte in plošč, temveč tudi čedalje manjše spoštovanje do umetnosti na splošno. Gotovo je, da so časi megarockerjev mimo, Petty pa je eden od redkih superzvezdnikov, ki podpirajo mlade in uveljavljajoče se glasbenike. Je prisrčen in dostopen avtor, ki je v dolgoletni karieri močno zaznamoval glasbeno industrijo.
.