Ljubljanska pevska skupina Cintare, ki združuje 12 pevk ljudskih pesmi, letos praznuje deset let. Ob tej priložnosti so izdale drugo zgoščenko Dokler sem še mlada bila, na katero so vključile 27 izbranih, vsebinsko raznolikih skladb iz vseh slovenskih pokrajin. Aktualni izdelek, ki je izšel v zbirki Sozvočja Slovenije (Založba Celinka), bodo predstavile tudi na prihajajočem jubilejnem koncertu, ki bo 22. novembra 2013 v Atriju ZRC SAZU. Ob tej priložnosti se jim bo na odru pridružila skupina Vruja, ki jo poznamo po preigravanju istrske glasbene dediščine. »Cintare so nastale leta 2003, kot društvo pa delujemo od leta 2006 pod umetniškim vodstvom Mire Nastran. Skupino sestavljamo pevke v zrelih letih, povezujejo nas poznanstva iz študentskega obdobja in veliko veselje do petja in odkrivanja bogastva ljudske pevske kot tudi bogate oblačilne dediščine. Večinoma smo nekdanje plesalke AFS France Marolt in ŽKUD Tine Rožanc. Nekatere smo še vedno aktivne plesalke pri veteranski folklorni skupini COF,« nam je zaupala članica Cintar Sonja Modic Sočan.
V desetih letih več kot 200 nastopov
Glasbenice in plesalke so si ime nadele po zdravilni tavžent roži, ki se ljudsko imenuje tudi cintara. Prikupna rastlina pomaga blažiti različne bolezenske težave. »Ime je simbolično, saj je tudi petje zdravilno, tako za pevke kot poslušalce.« Gradivo za repertoar, ki zavzema več kot sto pesmi, črpajo predvsem iz bogatih notnih in zvočnih zapisov Glasbenonarodopisnega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU pa tudi iz knjig in gradiv strokovnih seminarjev, ki jih prireja JSKD, na katerih se dodatno izpopolnjujejo. Svoje znanje širijo tudi s pomočjo posnetkov starejših pevcev in pevk ter na srečanjih ljudskih pevcev in godcev. Prvo zgoščenko Kamer sen lani tancela so Cintare izdale leta 2008 ob peti obletnici delovanja. Še danes večinoma prepevajo triglasno, kot je bilo v navadi v večini slovenskih pokrajin, prekmurske, istrske in rezijske v dvoglasju, koroške in nekatere štajerske pa tudi štiriglasno. »Kot nekdanje folkloristke se trudimo, da ob predstavitvi različnega načina petja v posameznih slovenskih pokrajinah z veliko tankočutnostjo in občutkom za verodostojnost prikažemo tudi raznolikost noš na Slovenskem, običaje in način oblačenja. Zaradi tega seveda pojemo oblečene v kostume, ki so bili rekonstruirani po ljudskih nošah vseh slovenskih pokrajin,« je pojasnila Modic Sočanova.
Njihovi nastopi so samostojni z daljšim ali s krajšim programom, lahko so vezani na kulturne dogodke ali namenjeni ciljni publiki, ko zapojejo na različnih simpozijih, kongresih, v domovih za starejše, ali pa se predstavijo v šolah in bolnišnicah. »S pesmijo smo pospremile že več odprtij slikarskih razstav, sodelovale na kulturnih prireditvah po Sloveniji in v zamejstvu ali kot gostje na nastopih folklornih skupin.« Udeležile so se nekaterih mednarodnih folklorno-pevskih festivalov, ki jih prirejajo kraji, kot so Beltinci, Velika Gorica na Hrvaškem, Zagreb, Pančevo v Srbiji. Na festivalu manjših vokalnih sestavov v Veliki Gorici so leta 2010 osvojile prvo mesto in dobile priznanje za privlačen program. V desetih letih so imele več kot 200 nastopov. »V veliko zadovoljstvo nam je tudi dobrodelno delovanje: v projektu Zapojte z nami poskušamo z ljudsko pesmijo in prijazno besedo zdraviti starejše občane v domovih in bolnike v bolnišnicah, v sklopu drugega projekta Tako so pele in se oblačile naše babice pa posredujemo bogastvo slovenskega ljudskega pevskega in oblačilnega izročila na dojemljiv način otrokom v šolah in vrtcih.«
