Domen Trobiš je 24-letni pianist in skladatelj, rojen v Ljubljani, ki se iz tujine vrača v rodno Slovenijo. Za meje domovine so ga pred 12 leti prvič ponesli nastopi, in to s harmoniko. Danes pa igra klavir domala po vsem svetu, od ZDA do Kitajske, prepotoval je Anglijo in Rusijo. Prav tako je igral v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Madžarskem ter Slovaškem pa tudi v sosednji Hrvaški. In še bi lahko naštevali. »Nikoli ne ustvarjam česa načrtno, temveč vselej po navdihu. Prepuščam se glasbi, da me nove skladbe poiščejo same,« pravi mladi in nadarjeni fant, ki se je z glasbo prvič srečal že pri šestih letih. Harmoniko in klavir zdaj igra že 17 let, obvlada pa tudi bobne in klaviature. »Ne predstavljam si, da bi v življenju počel kar koli drugega, saj je glasba moja ljubezen in me povsem prevzame. Sicer pa sem pri delu nepopustljiv, glasbeni deloholik, pravzaprav, ki je z neko skladbo zadovoljen šele, ko je ta do popolnosti izbrušena. Tako kot narava,« pravi Domen.
Znanje prenaša na vse
Pri skladanju prisega na minimalizem in odprtost. »Minimalizem je zgovoren in močan. S svojo tako imenovano naravno natančnostjo si te vzame celega, počasi, vsak del telesa, ne glede na starost. Enako velja za mojo publiko. Želim si, da bi bila brezčasna in brezstarostna. Na odru se namreč s poslušalci vselej zlijem v eno in vsi smo en zvok.« Kot pravi mladi pianist, imata prav preprostost in tišina v glasbi svojo moč. A zvest ostaja odprtosti. Ne le v smislu interpretacije njegove glasbene vsebine, temveč tudi zvrsti in glasbenih stilov, saj nenehno išče novo in drugačno. Znanje s pedagoškim delom prenaša tako na mlajše kot tudi starejše generacije, na tiste od šestih let navzgor pa tudi starejše od 50 let. Bogate izkušnje si je nabiral na tekmovanjih, saj je prejemnik številnih domačih in mednarodnih glasbenih nagrad, pokalov in priznanj za harmoniko, s katero je tekmoval od leta 2007 do leta 2013. »Na vse nagrade sem zelo ponosen, hkrati pa mi dajejo navdih in sem tako ob klavirju še močnejši,« pravi Domen, ki je tekmovalno obdobje s harmoniko, ki se je je učil tako v Sloveniji kot tudi v tujini, zaključil z osvojenim prvim mestom na Kraškem oktoberfeštu v Italiji.
Domen se prav zdaj pripravlja na izid svojega samostojnega albuma z avtorsko glasbo. »V Sloveniji je za solo instrumentaliste manj prostora kot v tujini. Pa vendar sem ponosen, da sem doma v Sloveniji in da zdaj tu tudi poučujem. Veliko let sem posvetil harmoniki, zdaj pa je moja vizija klavir. Z njim čutim največjo glasbeno komunikacijo in poslanstvo. Pot ni bila lahka, a sem vse počel z veliko predanosti in ljubezni,« pravi naš sogovornik, čigar glasbeni vzorniki so se skozi leta spreminjali. Klavirski stalnici ostajata Yiruma in Richard Clayderman, pri harmoniki pa je to njegov profesor Zoran Lupinc, pri katerem se je izpopolnjeval v tujini. Pri ustvarjanju Domna navdihujejo narava, ljubezen in občutenje sveta.
»Ustvarjanje v tujini ni lahko, večina jih ima precej iluzorno predstavo. A ko enkrat spraviš ljudi na noge in začutiš, da si poslušalce osvojil z glasbo, je to največje darilo,« pravi Domen, ki v tujini sodeluje s številnimi glasbeniki. Na Hrvaškem, denimo, z glasbeno zvezdo Zdravkom Škenderjem, čigar albumi so dosegli zlate, srebrne in platinaste naklade. Nastopov v tujini mlademu pianistu na splošno ne manjka. »Tujina je že dlje primarni prostor prezentiranja mojega dela. Kot glasbenik sem seveda vesel številnih ponudb in sodelovanja, še toliko bolj, ker se je tujina vedno odpirala naravno. Lagal pa bi, če bi rekel, da nenehni nastopi na številnih koncih sveta niso naporni. Seveda so, a je komunikacija s publiko zame, ne glede na kraj izvedbe, povsod enako močna. Zdaj pa čutim, da moram nekaj dati tudi slovenskim poslušalcem. Tako mi pravi moj notranji glas, moja glasba,« sklene pogovor nadarjeni Domen Trobiš.
