Nova Nuša za stare čase

Boginja je naslov Nušine še vedno žive uspešnice, s katero je leta 1998 na Melodijah morja in sonca dobila drugo nagrado občinstva. Ta pa odlično poje, so govorili, a zares dobro je takrat, čeprav je bilo za njo že nekaj odmevnih nastopov, v Sloveniji ni poznalo veliko ljudi. Zdaj si vprašanja, kdo je sploh ta, ob njenem imenu nihče ne upa niti zamomljati.

Nuša Derenda – v njenem rojstnem listu je sicer zapisano Anuška Žnideršič – je na slovenske odre stopila pozno. Pri skoraj tridesetih. Dotlej se je z možem Frenkom – srednješolsko ljubeznijo –, s katerim sta poročena od 1995, glasbeno kalila na odrih v tujini. Imenovali so se Karavans, denar so služili z nastopi, na katerih je Nuša najbolj zažigala s plesanjem po mizah in z jodlanjem. Ta njena spretnost je, kdo ve zakaj, še dolgo izjemno navduševala slovenske medije in občinstvo. Ampak hkrati je vedno več ljudi spoznavalo in priznavalo, da je to dekle, majhno po centimetrih – ima jih 154 –, v resnici veliko pevsko ime. Brez prestižnih šol, a z izkušnjami, predvsem pa značajem, ki bi ga bilo na pogosto samovšečni in nevoščljivi slovenski estradi treba širiti kot virus.

Evrovizijska energija

Zakonca Urša in Matjaž Vlašič sta avtorja njenih največjih uspešnic. Posel je prerasel v prijateljstvo, čeprav so bila tudi leta, ko so šli vsak po svoje. Za stare čase, naslov njene letošnje pesmi na MMS, smo zato lahko razumeli tudi nekoliko simbolično.

Ampak ne glede na vse bo v skupni zgodovini Nuše in zakoncev Vlašič za vedno z velikimi črkami ostalo zapisano predvsem leto 2001, ko je po zmagi na Emi z Ne, ni res oziroma angleško različico Energy na Evrosongu v Köbenhavnu zasedla odlično sedmo mesto. Takrat, pravijo, smo bili tako blizu evrovizijski zmagi kot še nikoli prej. In kot kaže danes, še dolgo ne bomo.

Tisto leto je bilo zares njeno. Po vrnitvi iz Danske je imela samo junija petdeset nastopov. Z veliko energije, kot vedno, in seveda z veliko jodlanja. Tisto leto je dobila glasbenega viktorja, bila je kandidatka za Slovenko leta – še vedno pove, da je bil to nesporni vrhunec njene samostojne pevske kariere v Sloveniji. Ampak dekle z nogo št. 34, ki obožuje visoke pete – njene najvišje merijo dvanajst centimetrov – in ji čevlje delajo po meri, ni zaspalo na lovorikah. Le tempo se je, kolikor je to pri njenem značaju sploh mogoče, malo umiril.

Škandalov pa ne

»Dani trenutek moraš znati izkoristiti, a ko žanješ slavo, moraš hkrati tudi veliko delati. In jaz sem vedno delala na daljši rok. Pomembno se mi zdi, da tisto, kar si dosegel, ohranjaš in vzdržuješ. To je težje, kot doseči vrhunec,« pravi. Zato na izbiranje talentov v izjemno priljubljenih TV-šovih gleda z zadržkom. »Tudi otroke učim, da je treba biti potrpežljiv in se dokazati z delom, kajti če je kdo potencial in talent, se to pokaže prej ali slej,« pravi mama dveh najstnikov, Matevža in Gašperja. Še vedno jo malo muči misel, da je bila zaradi dela v njunem ranem otroštvu morda premalo z njima, a fanta se imata v Artičah, kjer živi družina Derenda, čisto v redu. Veliko športa, glasbene osnove – potem pa naj se odločita, kakor želita, pravijo starši. Zakonca sta dobrodošla gosta na družabnih dogodkih, tudi jutro je mogoče pogosto dočakati v njuni družbi, ampak škandalov v zvezi z njima ni. Sta dober tim, da je bilo kdaj tudi bolj burno, pa ne tajita. »Po prepirih in nesoglasjih je najlažje reči, da se hočeš kar ločiti. Živeti skupaj ni lahko.«

Festivalska vrnitev

Veliko sta na poti, saj ima Nuša, čeprav je svoj zadnji album izdala 2008, veliko nastopov. Tudi dobrodelnih. Težko reče ne, a lažje kot na začetku samostojne glasbene poti, ko je včasih pomislila tudi, ali ne bi bilo bolje imeti redne službe. Ne nazadnje je izšolana vzgojiteljica, ampak je vedno raje pela kot pazila na razvajeno otročad. Če ni ta njena, seveda.

V njeni karieri so mogoče tudi kakšne zamujene priložnosti. Tako naj bi pred leti z Alenko Godec zapeli poznejšo veliko uspešnico Jana Plestenjaka Soba 102. Navsezadnje se za to nista odločili, a tega ne obžaluje. Pravzaprav ne obžaluje ničesar. Za to nima časa, energijo, četudi je ima veliko, pa potrebuje za druge reči. Letos so jo znova zamikali festivali, zato ker se ji nabirajo nove pesmi. MMS, pred tem Sunčane skale v Črni gori in septembra Slovenska popevka. Festivalov ne obiskuje zaradi zmag. Če jo doleti kakšna nagrada, se je seveda ne brani, če je ni, pa njen smeh še vedno ni nič manj sproščen in nalezljiv. Le zjutraj je nikar ne motite prezgodaj.