Običajno so muzikantje tisti, ki presenečajo slavljence ob njihovih praznikih in drugih pomembnih življenjskih dogodkih. A to še ne pomeni, da tudi sami niso presenečeni, ko jim pridejo ob jubileju zaigrat in voščit glasbeniki, in to vseh zvrsti. Eno takšnih presenečenj je ob abrahamu doživel Igor Podpečan, vodja ansambla Igor in zlati zvoki.
Nedavno je praznoval 50. rojstni dan, presenečenja, za katera je poskrbela njegova žena Metka skupaj s številnimi domačimi in prijatelji, pa so si sledila drugo za drugim. Kdo vse je bil vpleten vanje, daje slutiti Igorjeva zahvala vsem, ki so poskrbeli za njegov čudoviti večer. Zahvalil se je vsem gostom, Okroglim muzikantom, orkestru flavt Glasbene šole Zagorje, trubačem Dragana Petroviča, Big bandu iz Zagorja, Veselim Štajerkam, Ireni Vrčkovnik, Kvintetu Dori, Otu Pestnerju, Lucienne Lončina, Fantom s Praprotna pa svojim muzikantom, Jurovskim gadom ter najmlajšim in malo manj mlajšim sorodnikom. Pa tudi svoji Metki, ki je vse to zakuhala.
Veseli konec tedna
In kaj mu je zakuhala njegova Metka, ravnateljica Glasbene šole Zagorje? »Že v petek so mu prijatelji prišli domov postavit mlaj, glavna zabava pa je potekala dan pozneje, v soboto, v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju. Tam je bilo 70 povabljenih gostov in še kakšnih 50 glasbenikov,« nam je zaupala in priznala, da se je vse končalo šele v nedeljo okoli pol šestih zjutraj.
Igorju je pevka v njegovem ansamblu Jelka Hafner zapela Za dobra, stara vremena, Moj šocej in Dalmatinko.
»Mi se imamo radi in Rompompom, še ne gremo domov so mu zaigrali hčerka Anja in sin Aljaž ter nečaka Luka in Lovro Razgoršek, tako rekoč hišni band,« nam je še zaupala Metka. Njuna Anja, ki študira flavto v Nemčiji, in Brane Jahn sta mu skupaj zaigrala še Avsenikovega Pastirčka. Bilo je res ganljivo. Na harmoniko je Igorju zaigral tudi Žiga Vehovec, sin njegove sestrične, ki harmoniko študira na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.
Seveda si Igor ni mogel kaj, da ne bi tudi sam raztegnil meha in zapel s Fanti s Praprotna. Prejel je številna darila, najbolj pa se je razveselil nove gorenjske narodne noše, ki so mu jo kupili sorodniki in prijatelji. Igorju želimo še na mnoga leta tudi mi. In še veliko lepih viž, seveda!
