Niti med seksom se ne sleče do golega

Pred dobrima dvema desetletjema je prihrumel na glasbeno sceno in svet pustil odprtih ust. Zgroženega, osuplega. »Sem bog fuka!« se je predstavil Marilyn Manson in se le dve leti pozneje razglasil še za antikrista. Bled, z različnima očesnima lečama in vranje črnimi lasmi. Obkrožale so ga govorice, da si je odstranil rebro, da bi se lahko sam oralno zadovoljeval. Verski gorečneži pa so dekleta svarili pred njegovimi koncerti, saj naj bi se na odru dogajale stvari, ki jih njihove nedolžne oči in čiste duše ne bi mogle prenesti – zloraba drog, posilstva, žrtvovanje živali in devic. Kar pa je bila, vsaj deloma, dobro izdelana odrska persona, saj naj bi bil kontroverzni umetnik zelo sramežljiv. Celo tako zelo, da se skoraj nikdar ne sleče povsem do golega, niti med spolnostjo ne.

Boji se požara, golote in kopalnih kadi

Paradoksalen, provokativen, kontroverzen, prevratniški. Vse to in še več bi mu lahko pripisali, a nikakor ne sramežljivosti. Pa vendar ga nekaj v notranjosti tako hromi, da niti v krčih naslade ne odvrže spodnjic. Raje jih obdrži na sebi, vsaj okoli gležnjev. »Kljub vašim predstavam sem zelo sramežljiv,« je povedal, za njegovim strahom pred goloto pa tiči tudi fobija, da lahko hišo v vsakem trenutku zajamejo ognjeni zublji. Zato noče biti gol, temveč na sebi raje obdrži vsaj nekaj krpic, pri čemer pa mu sramežljivost preprečuje tudi pretirano intimo z ljudmi. Celo z ljubimkami. »Ne maram intime. Morda sem se z dekletom prhal dvakrat v življenju in še takrat je bila tema,« je dejal Manson, ki pa se tudi sam raje ogiba kopalnice. »Bojim se kopalnih kadi. Morda ker me je kot majhnega dečka kopala mama, v čemer nisem užival.« Zato prisega na »brzinsko umivanje«, ko si z vodo le na hitro zdrgne zgolj mednožje in podpazduhe. A več pozornosti nameni rokam, ki si jih vsakič temeljito umije še pred opravljanjem male potrebe – in ne po njej, kot večina običajnih ljudi. To se mu zdi logično zaporedje, saj ne nazadnje dobro ve, kje je imel svoje moško bogastvo, česar pa za roke ne bi mogel reči.

Pregleduje mu spodnjice

Miti in legende o Mansonu bi lahko napolnili debelo knjigo. A medtem ko marsikaj ni res ali je vsaj pretirano, filozofski umetnik vseeno ni povsem navaden moški. Dan je namreč tako rekoč zamenjal za noč, saj običajno zdrsne v spanec šele tedaj, ko se začne daniti. Njegovo posteljo prekrivajo črne rjuhe, temperatura sobe pa mora biti vselej nastavljena na hladnih 18 stopinj. In kot mu je črnina očitno pisana na kožo, morajo biti ugasnjene luči tudi tedaj, ko se predaja ljubljenju. Torej vsaj petkrat in največ desetkrat na dan, kar pa je »pri mojih letih že manjši rekord«. A kot ima zvezdnik svoje zahteve in kaprice, tako tudi njegova ljubimka, fotografinja Lindsay Usich, ni povsem vsakdanja. Vitka temnolaska, s katero sta uradno zaljubljena že dobri dve leti, namreč kar s svetilko z UV-žarki, s kakršno na prizoriščih zločinov iščejo sledi telesnih tekočin, preverja njegovo zvestobo. »Ko se vrnem domov, mi z njo pregleda spodnjice. Da se prepriča, da na njih ni sledi semenske tekočine. A čeprav ji zabrusim, da sem jih morda že zamenjal, ve, da tega ne počnem.« A vendar se je bolje prepričati, še zlasti ko si v razmerju z moškim, ki ga je prav nezvestoba stala zakon. »Ne glede na to, kako močno sem ga ljubila, nisem mogla sprejeti njegovega ljubimkanja z drugim dekletom,« je Dita Von Teese, ki ji je Manson že v prvem letu zakona začel natikati roge z igralko Evan Rachel Wood, navedla v ločitvenih listinah. Svoje je pridala pevčeva ljubezen do alkohola, v prvi vrsti absinta, ki pa ga je zdaj, v zrelejših letih, zamenjal za vodko. »Moji dnevi absinta so del preteklosti. Zaradi njega namreč obubožaš in postaneš nor, česar si ne želim. Niti viskija ne pijem več, saj sem pod njegovim vplivom dobil brazgotine na prsih.«

Čudaškost 
je v družini

Preden je postal Marilyn Manson, je bil deček z običajnim imenom. Brian Hugh Warner. A vendar z nenavadnim, že čudaškim otroštvom, čeprav je obiskoval katoliško šolo. »Ogromno sem bil po bolnišnicah. Bil sem anemičen, vsaj šestkrat sem prebolel pljučnico, alergičen sem bil na skoraj vse, od jajc do mehčalca.« Oziroma tako mu je vsaj pravila mati Barbara, za katero je leta pozneje izvedel, da je trpela za vrsto münchhausnovega sindroma, zaradi katerega si mati za svojega otroka izmišlja simptome in bolezni. In prav ona mu je v glavo vbila misel, da ima čudaško dolge ušesne mečice, ki si jih je nato kirurško skrajšal. »Ljudje tega ne verjamejo, a ušesa sem želel obdržati takšna, kakršna sem imel. Kirurški poseg je bil materin predlog,« pravi Manson, prepričan, da se čudaškost, morda celo norost, pretaka v njegovi družini. Ne nazadnje je kot trinajstletnik večkrat skrivaj opazoval dedka med masturbacijo, pri čemer pa so ga malce srhljivi zvoki, ki so prihajali iz luknje v njegovem grlu, ki mu je ostala po traheotomiji, prej fascinirali, že hipnotizirali, kot prestrašili.