V petek, 27. januarja, bo v etno klubu Zlati zob praznik za ljubitelje dobre glasbe in plesa, saj se nam bo premierno predstavila nova jazz flamenko skupina Vito Marenče Group s plesalko Ano Pandur. Gre za glasbeno postavo, ki se je zbrala pod vodstvom vrhunskega flamenkovskega kitarista Vita Marenčeja. Ta se je pred slabim letom vrnil iz Nizozemske, kjer je študiral flamenko pri slovitem Pacu Peñi.
Vito se spominja
»K flamenku me je pritegnila glasba Paca de Lucie. Prevzela me je strast te glasbe. Od nekdaj sem se najbolje počutil na akustičnem glasbilu, ob igranju s prsti. Navduševal sem se tudi nad jazzom, klasiko, arabsko glasbo in indijsko klasično glasbo. Flamenko je s temi zvrstmi več kot združljiv, tako da sem v njem našel vse v enem,« se spominja Vito, ki izhaja iz glasbene družine. Z glasbo se ukvarja že od mladih nog, prvo kitaro mu je kupil oče, še vedno jo ima, čeprav je že povsem neuporabna. »To je bila ruska, slaba kitara, vendar je ne bi uporabil za drva, veslo ali lopar za tenis.«
Po vrnitvi v Slovenijo se je Vito takoj začel ozirati po domačih glasbenikih, s katerimi bi lahko delil ljubezen do flamenka. Ugotovil je, da pri nas ni pravih tovrstnih zasedb, je pa spoznal plesalko in koreografinjo Ano Pandur, ki že vrsto let skrbi za širjenje flamenka med Slovenci. Lani poleti je bila skupina Vito Marenče Group dokončno sestavljena; združevala je izjemne in uveljavljene glasbenike: Jako Kopača na saksu, Jošta Drašlerja na basu, legendarnega slovenskega tolkalca Nina Mureškiča in omenjeno Pandurjevo. »Potreboval sem štiri mesece, preden sem ugotovil, katere inštrumente najbolj potrebujem – ali je to tenor, alt ali sopran saksofon. Odločal sem se tudi med kontrabasom in bas kitaro. Še posebno težko je bilo najti tolkalca,« nam je zaupal Vito. »Sodelovanje z Vitom je prijetna osvežitev, saj je vrhunski flamenkovski kitarist in komponist. Zelo sem vesela, da sva se našla, saj je edini Slovenec, ki se s flamenkom ukvarja profesionalno tako kot jaz. Idejno in ustvarjalno sva na isti valovni dolžini. Prav tako ima izkušnje s spremljavo plesa. Do zdaj je bilo najino sodelovanje plodovito, ustvarjalno, veliko sem se naučila o glasbi, pa tudi o plesu in sebi, mislim pa, da tudi Vito,« je povedala Ana. Dodala sta, da imata oba močna značaja, zato se v procesu ustvarjanja pogosto spopadeta, vendar gre za kreativna trenja, ki botrujejo kakovosti končnega izdelka.
Avtorska glasba pomešana s plesom
Vrnitev Vita v Slovenijo je razveselila tudi tukajšnje plesalke flamenka, ki so lahko svoje znanje na urah plesa preizkusile tudi ob spremljavi žive glasbe. »Profili naših plesalk so zelo različni, tako kot njihov starostni razpon. So takšne, ki pridejo plesat zaradi druženja in zabave, na drugi strani pa so plesalci, ki se želijo s flamenkom ukvarjati profesionalno oziroma vsaj polprofesionalno, torej kot plesalci ali pedagogi. Levji delež slovenskih plesalcev in učiteljev flamenka prihaja iz moje šole. Verjetno zato, ker nikoli nisem bila pripravljena kompromitirati kakovosti na račun količine. Moja šola deluje po principu butičnosti in kakovosti celovitega plesnega izobraževanja na najvišji možni ravni,« je pojasnila Ana.
V petek nam bodo na prvem flamenkovskem plesnem koncertu pri nas predstavili Vitovo avtorsko glasbo, ki temelji na izraznosti te andaluzijske umetniške zvrsti, vendar je v njej zaslediti tudi jazz, latinsko glasbo s ščepcem indijske klasične ritmike, balkanske glasbe in glasbe arabskega sveta. »Manjkale ne bodo jazz improvizacije in plesna koreografija. To je glasba, narejena za ples, in obratno, solo kitara in instrumentali. Gre za glasbo, ki je pri nas doslej še ni bilo mogoče slišati, saj zajema značaj flamenka, istočasno pa ima tudi širino drugih glasbenih zvrsti, ki so tako ali drugače zaznamovale mojo glasbeno pot. Prihajajoči koncert bo glasbeni dogodek, ki bo gostom tudi s pomočjo plesa posredoval čustva, ki jih izražamo z glasbo.«
