ŽUSTERNA – V petek je minila četrta obletnica smrti primorskega glasbenika Danila Kocjančiča. Tretjega februarja 2013 je, star 63 let, izgubil bitko z boleznijo. A njegove pesmi Dober dan, Tina, Poišči me, Amerika, Portorož 1905, Anita ni nikoli, Ne odhaja poletje, Črta in mnogo drugih – za katere je besedila napisal Drago Mislej - Mef, aranžmaje pa je večinoma prispeval še en velik primorski glasbenik Marino Legovič – so nesmrtne. Koncertne dogodke, ki naj bi bili dostojni veličine pokojnega avtorja, si je zamislil koroški glasbenik in Kocjančičev sodelavec Matjaž Sterže, organizator koncerta v spomin Danilu pa je bil, kot lani, Snack bar iz Žusterne.
Aroganca in robatost
Koncert se je začel ob 21. uri, vstopnice, okoli 300 jih je bilo na prodaj tudi v predprodaji, pa so pošle ob 20. uri, uro pred začetkom. Žal so mnogi ostali pred vrati bara, varnostniki pa dialoga s potencialnimi obiskovalci niso znali vzpostaviti. O njihovi robatosti so se na družabnih omrežjih razpisali prenekateri obiskovalci.
Na majhnem parkirišču so možje varovanja ljudem zelo zadirčno predlagali, naj parkirajo ob morju, nihče razen njih ne ve, na katero so mislili, tudi bližnje parkirišče ob makadamu je bilo namreč zasedeno, neznane goste, ki so prišli počastit spomin na glasbenika, so vsepovprek tikali, nadirali in predvsem, tako kot organizatorji dogodka, zamolčali bistven podatek, da je koncert razprodan. Ta podatek s(m)o še od enega varnostnika izvedeli na vratih, ko je vstop zavrnil zelo nevljudno. Naša sogovornica pred klubom se je pripeljala 200 kilometrov daleč v eno smer in ostala pred vrati, neki zakonski par 70 kilometrov iz sosednje Italije, sprašujoč se, zakaj organizatorji niso obvestili, da je dogodek razprodan.
Najeli bodo šotor
Ko smo o tem povprašali vodjo izmene Snack bara Ljuba Popovića in vodjo lokala Muniba Haskića, sta se najprej vprašala, »kje pa naj bi objavili, da je razprodano«. Haskić se je strinjal in ni zanikal premnogih pritožb, ki so jih slišali o službi za varovanje, s katero imajo gostje prvi stik: »Zamenjali smo vsaj dve varnostni podjetji, zares ne vemo, katerega varnostnika nam bo podjetje, s katerim sodelujemo, poslalo na delo v lokal, res pa je, da to ni prva pritožba.« Na vprašanje, ali se jim ne zdi, da je bila organizacija takega dogodka zanje prevelik zalogaj tudi zato, ker je lokal premajhen za vse, ki si želijo poslušati zimzelene popevke priljubljenega glasbenika, pa je odgovoril: »Za naslednje leto smo pripravljeni najeti celo šotor, da bodo lahko vstopili vsi, poskrbeli pa bomo tudi, da se tak odnos do naših gostov ne bo več ponovil.«
Človek s karizmo Danila Kocjančiča se pevka Irena Tratnik Dosso, obiskovalka spominskega koncerta, spominja: »So ljudje, ki vzbujajo pozornost s tem, da se jim zanjo ni treba boriti. Vzbujajo jo zgolj s svojim delom in karizmo. To sem začutila vsakič, ko sem se na odrih raznih festivalov srečevala z Danilom, tiho spoštovanje... Odkar je odšel, ga njegovi Primorci globoko čutijo, z zanosom in ganjenostjo gledajo nekam v daljavo, ko pojejo njegove, že kar ponarodele skladbe, kot je Vstala Primorska. Veliko slovenskih glasbenikov ljudje po krivici pozabljajo, Danilu se to ne bo nikoli zgodilo, to je poseben čar in skrivnost njegove veličine.« |
