Mišji fantje s petjem iz revščine

Čez dan ob prometni cesti voznikom prodajajo pečene poljske miši, ko pa posel ne gre najbolje, pojejo in igrajo na doma narejena glasbila. To so Malawi Mouse Boys (Malavijski mišji fantje), osemčlanska skupina iz Malavija, ki se ji – morda – obeta mednarodna slava.

Prav ob cesti med Blantyrom in Lilongwejem, največjima mestoma v tej 14-milijonski afriški državi, je nanje naletel ameriški glasbeni producent Ian Brennan, ko je pred dvema letoma po Malaviju prekrižaril več kot dva tisoč kilometrov, da bi našel sveže glasbene talente. »Ko je Alfred (Gavanda, op. a.) ob sončnem zahodu začel peti in so se mu pridružili še lokalni mulci, sem doživel glasbeni trenutek življenja,« se spominja Brennan, ki je bil kot producent že trikrat nominiran za glasbeno nagrado grammy, svetovni javnosti pa je predstavil tudi glasbo tuareške puščavske bluesovske skupine Tinariwen iz Alžirije.

Glasba ne pozna meja

Gospelovske pesmi ob spremljavi starih kitare in tolkal, narejenih iz odvrženih aluminijastih posod in plastičnih steklenic, so ga tako presunile, da je z Malawi Mouse Boys posnel njihov prvi album He Is #1 (On je številka ena). Plošča se je leta 2012 uvrstila na lestvico sto najboljših albumov britanske podružnice spletne trgovine Amazon in je verjetno prva mednarodno izdana plošča v lokalnem jeziku čičeva. Album so posneli z Brennanovim mobilnim studiem pred kolibo enega od glasbenikov. »Edino, kar je oviralo snemanje, so bili drobceni pajki, ki so nenehno kvarili opremo,« je povedal Brennan.

Malavijski mišji fantje so lansko poletje prvič v življenju zapustili domovino in nastopili na britanskem festivalu svetovne glasbe WOMAD. Čeprav v pogledu industrijsko razvitih držav s prodajo plošč zaslužijo bolj malo, je zanje dragocen prav vsak dolar. Trenutno še vedno lovijo in pečejo miši, a upajo, da bodo lahko nekega dne živeli samo od glasbe. »Včasih sem sam oral svojo njivo, zdaj pa lahko najamem ljudi, da mi pomagajo,« je dejal pevec Alfred Gavanda, ki je z zaslužkom od prodaje plošč kupil gnojilo in semena.

»Verjamem, da se bodo naša življenja spremenila, da bomo nehali prodajati pečene miši in bomo lahko živeli le kot glasbeniki. Zdaj pečemo miši, ker smo revni. A nekega dne se bomo lahko osredotočili samo na glasbo, saj nam lahko le ta resnično spremeni življenja,« je prepričan vodja skupine Nelson Muligo.