Med glasbeniki in intelektualci, še posebno med starejšo generacijo, je Bojan Sedmak sinonim za izvirnega in samostoječega kantavtorja. Njegove skladbe in besedila je pred leti ob neki priložnosti prepeval tudi nedavno preminuli Tomaž Pengov. Širša javnost z njegovo kantavtorsko dediščino žal ni toliko seznanjena kot z njegovimi kolumnami in poezijo, med Mariborčani pa velja Sedmak za nepogrešljivi del lokalnega kulturnega utripa, med dijaki je znan tudi kot priljubljen profesor slovenskega jezika.
Zbirka petnajstih Sedmakovih skladb
Album Mešani na žarkih prinaša zbirko petnajstih Sedmakovih skladb, najstarejše so nastale pred več desetletji (Za shizofrenike je bila posneta leta 1981), ki jih izvajajo številni priznani izvajalci: Lauženki, Lačni Franz, Be Radio, Jure Ivanušič, Peter Andrej, Marko Grobler, Mia Žnidarič & Steve Klink Trio, Jani Kovačič & Je'Ben'T, PGM bend, Karmen, Skulstars. »CD Mešani na žarkih je žanrsko pester, vsebuje grunge, funk, punk, blues, džez in še kaj; nekaj komadov izvajajo dedki, nekaj najstniki,« je ob izidu pojasnil Sedmak. »Med produkcijami so desetletja razlike; sporočila so politična, primerna za demonstracije, pa tudi melanholična, namenjena siesti. Prvi del s tempom namerno para živce, drugi pomirljivo šiva dušo in srce.« Temu lahko le pritrdimo in dodamo, da gre za odličen izbor in pregled avtorjevega glasbenega ustvarjanja, seveda pa niti približno ne obsega njegovega celotnega opusa.
Plošček ščepcu nostalgično biografske mešanice začimb navkljub deluje moderno in prilagojeno sedanjosti. Besedila dajejo vtis, kot da so pravkar napisana, morda tudi zaradi odličnih interpretacij sodelujočih avtorjev, med katerimi najdemo številna pomembnejša in še delujoča imena štajerske glasbene scene. Tako lahko med presežke mirne vesti uvrstimo Ivanušičevo interpretacijo skladbe Maribor pa pa, Skrinjice tri Mije Žnidarič, Leno popoldne v mestu poleti v izvedbi Marka Groblerja, Norci in otroci Petra Andreja in Senegalca skupine Lauženki. Na plošči je tudi skladba Pridi, greva nekaj spit, ki jo izvaja sam Sedmak in je bila posneta daljnega leta 1994 v Novi Gorici. V tej pesmi so še posebno očitne Sedmakova interpretacijska moč, poetičnost besedil in glasbena neukalupljenost. Gre za skladbo, ki bi se morala uvrstiti na lestvice in postati hit. To se verjetno ne bo zgodilo, kar je velika škoda, saj bi prav tovrstni komadi lahko prebudili domačo sceno in pokazali, da še vedno obstajajo avtorji, ki se upirajo diktatu trenutne scene, in izvajalci, po katerih bi se morale mlajše generacije zgledovati. Slednje še posebno večja za območje Maribora, ki že četrt stoletja ni zmoglo zgenerirati samosvoje zasedbe, ki bi lahko po priljubljenosti parirala trenutno najbolj izpostavljenim slovenskim skupinam. Na vsak način je plošča Mešani za žarkih nujen del zbirke vsakega ljubitelja glasbe. Kdo ve, morda gre za izdajo, ki bo prebudila ustvarjalni naboj, ki je nekoč štajersko prestolnico postavljal ob bok evropskim glasbenim središčem?
