Mengšani godejo že 130 let

»Namen društva je gojiti umetno godbo, in sicer narodne in patriotične vsebine. Javno ima pravico nastopati, kadar koli je povabljeno k cerkvenim in ali drugim slovesnostim. Ud lahko postane vsak v Mengšu stanujoč moški od 15. leta nadalje, ki je lepega obnašanja in ima nadarjenost za godbo,« so 1897. med drugim zapisali v društvena pravila 1884. ustanovljene Mengeške godbe, ki bo 130-letnico obstoja zaznamovala z več dogodki, pri čemer se bo prvi zgodil na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ko bodo v tamkajšnjem kulturnem domu odprli spominsko razstavo. Jubileju enega od devetih in najstarejšega mengeškega kulturnega društva bodo posvečeni tudi letošnja, že trideseta narodno-zabavna prireditev Pod mengeško marelo (22. 2.), slavnostni koncert v Ravbarjevem gradu (30. 5.) in srečanje prijateljskih godb na ploščadi pred osnovno šolo s koncerti in povorko (31. 5. in 1. 6.).

Sedemnajstletni kapelnik

Mengeška godba je bila ustanovljena na pobudo 33 Mengšanov, ki so še isto leto začeli zbirati denar za nakup inštrumentov. Odziv domačinov je bil velik, pri čemer sta večjo vsoto primaknila tudi mengeški graščak Tone Stare in industrialec Peter Majdič. Tako so zagnani godbeniki kmalu lahko začeli vaditi pod vodstvom prvega kapelnika Bernarda Degischerja, Tirolca, ki se je priženil v Mengeš. Za njim je godbo krajši čas vodil njegov brat Franc, 1901. pa jo je prevzel 17-letni Peter Lipar, sin enega od ustanoviteljev in organista Matije Liparja, ter jo vodil 52 let. V letu njegove smrti, 1953., je bila v Mengšu ustanovljena glasbena šola, iz katere vse do danes prihajajo izobraženi glasbeniki. Nato so se zvrstili kapelniki: Ernest Kvartič, Anton Mehle, Josip Grgasovič, Franc Lipičnik, Smiljan Makelja, Alojz Velkavrh, Janez Petrač, Franc Gornik, Primož Kosec in od 2008. Dimitrij Lederer, klarinetist in član orkestra Slovenske vojske, ki je pred tem 15 let igral v Mengeški godbi.

Tesna povezanost godbe s krajani

Mengeški inštrumentalisti so sprva vadili na različnih lokacijah, dokler niso 1946. kupili nekdanje Kebrove kmetije in si tam uredili svojega domovanja. Slednje pa je s povečevanjem godbenega članstva postalo premajhno in neustrezno, zato so se najprej preselili v glasbeno šolo, kjer so gostovali skoraj pet let. Zatem pa je bil 1990. s pomočjo krajevnega samoprispevka v križišču Slovenske in Grobeljske ceste ter Trdinovega trga zgrajen gasilsko-godbeni dom, kjer so bili dve leti pozneje dokončno opremljeni sodobni vadbeni in društveni prostori. »Prav pri gradnji doma se je izkazala povezanost godbe s krajani, krajevno skupnostjo, delovnimi organizacijami, podjetniki in obrtniki. Vsi so prispevali svoj delež za dolgoročno ureditev prostorov za godbo kot tudi za gasilce,« je zapisala kronistka Maja Keržič. Ob stoletnici sta se Mengeški godbi priključili prvi glasbenici, v sedanji sestavi pa jih je devet. Med njimi je tudi najmlajša med vsemi godbeniki, 15-letna klarinetistka Lara Dolenc, ki je prišla h godbi pred dvema letoma, medtem ko je najstarejši, 67-letni tenorist Janez Per, član orkestra že 55 let. Oktobra 2000 so ustanovili še veteransko sekcijo, ki pod dirigentskim vodstvom Vinka Sitarja združuje 29 starejših godbenikov, med katerimi je tudi 86-letni tolkalec Franc Lukan.

Mnogozvrstni repertoar

»Mengeška godba, ki šteje 56 članov, je v vseh teh letih zagotovo postala najbolj prepoznavna kulturna skupina v kraju in občini. Za svoje kakovostne izvedbe je prejela številna priznanja na tekmovanjih Zveze slovenskih godb, ki ima 103 člane. S 40 do 50 nastopi na leto smo se mengeški ljubiteljski godbeniki uveljavili tudi v mnogo drugih delih Slovenije in v tujini, saj smo doslej gostovali na različnih prireditvah v Avstriji, Franciji, Španiji, Italiji, Nemčiji, Srbiji, na Hrvaškem. V okviru matične občine, ki zagotavlja glavnino sredstev za naše delovanje, sodelujemo na vseh večjih dogodkih, kot so Pod mengeško marelo, Mihaelov sejem, letni, novoletni in promenadni koncerti, poleg tega pa še na proslavah, odprtjih, praznovanjih,« pripoveduje predsednik Kulturnega društva Mengeška godba, 46-letni Dejan Kovač, ki kot samostojni podjetnik vodi Servis pihal v Domžalah, ob tem pa je kot klarinetist in saksofonist že 23 let njen član.

Čeprav je Mengeška godba znana po izvrstni izvedbi narodno-zabavnih skladb, je, kot poudarja naš sogovornik, njen repertoar znatno širši, saj vključuje vse pomembnejše zvrsti: klasično, zabavno in filmsko glasbo, rock in seveda koračnice. V svojem arhivu hranijo več kot tisoč godbenih aranžmajev z vseh področij.