V petek ob 19. uri se bo v Festivalni dvorani Lent v Mariboru odvijal eden najbolj zanimivih koncertov letošnje sezone. Še več, to je zgodovinski glasbeni dogodek, saj se bo na odru zvrstila vrsta glasbenih skupin, ki je od 60. let minulega stoletja močno zaznamovala sceno mesta ob Dravi, takratne Jugoslavije in ji je celo uspelo prodreti na prizorišča zahodne Evrope.
Pozabljena preteklost
Pobudnik glasbene prireditve, na kateri se nam bodo predstavili velikani mariborske beat scene, kot so: Rdeči dečki, Homemakers, Inkvizicija, After eight, LSD, Biseri, Hevreka, Grif, Stratus Quo, Savana, Čudežna polja, Edvin Fliser in Milan Petrovič, je Dušan Hedl, organizator koncertov in vodja založbe Subkultruni azil. V projektu EPK 2012 je začel raziskovati mariborsko beat rock'n'roll sceno v 60. prejšnjega stoletja. »Mariborski rockerji so takrat zavzemali Slovenijo in Jugoslavijo, predvsem pa zahod, igrali so v Avstriji, Italiji, Franciji, Nemčiji. Nekateri so se preselili, na primer bend Generacija je do leta 1986 nastopal po Evropi,« nam je zaupal Hedl. »Ko sem dojel moč te tako imenovane beat scene v 60., njeno množičnost, njeno svetovljanstvo, izjemno hitro odzivnost na aktualna dogajanja v svetu, sem začel sistematično raziskovati in opravil množico intervjujev z akterji, tedanjimi rockerji, ki so večinoma, na srečo, še med nami. Med pogovori sem dojel, da se je takrat v Mariboru zgodilo nekaj izjemnega, nekaj neponovljivega, nadvse intenzivno in čustveno močnega. Obenem sem se vprašal, kako je mogoče, da tega nisem prej dojel, saj vse življenje profesionalno delujem na glasbeni in kulturni sceni. Dojel sem, da je sistem to sceno zmlel, jo dobesedno izbrisal iz kolektivnega spomina.«
Novi val, ne punk
V tistem obdobju sta za glasbeno središče v Jugoslaviji veljala še Zagreb in Beograd. Posamezniki, ki so takrat delovali na glasbenem področju, so tam še danes vplivne in delujoče avtoritete kulturnega in javnega življenja. »V Mariboru se to ni zgodilo, čeprav je med njimi veliko izobraženih ljudi, predvsem ekonomistov. Humanisti, pisatelji in drugi pametnjakoviči, politiki, so si takrat bili edini – rock'n'roll ni kultura. Predvsem je vlogo eksekutorja opravil mariborski novi val, ki je načrtno in nasilno pretrgal povezave s tako imenovano staro gardo. Novi val, ne punk. Čisti sovražni prevzem kulturnih družbenih javnih pozicij. Prekinitev normalnih povezav med generacijami. Tudi sam sem se vdal tej negativni podtalni propagandi, kontrakulturni propagandi. Leta 1986, ko je radijski kolega Zmago Eichmaier organiziral koncert Yesterday s podobno ekipo nastopajočih, kot jo bomo imeli mi, se koncerta nisem udeležil.« Hedl bo to napako s prihajajočim koncertom popravil.
Zamisel, da na oder spravi velikane glasbene scene šestdesetih, se je pojavila v začetku tega leta. Hedl je akterje mariborskega beat rock'n'rolla spoznal že med sestavljanjem vinilne plošče Yesterday, ki je svojevrsten poklon omenjenemu obdobju. Za tem je začel snemati tudi celovečerni dokumentarec na to temo, a je za dokončno montažo zmanjkalo denarja. S koncertom bodo poskušali zbrati denar za dokončanje filma o Mariboru v 60. letih in osvetliti zamolčane dogodke po prelomu v 70. leta.
Maribor glasbeni Liverpool
V 60. letih se je Maribor pogosto primerjal z Liverpoolom, kar ne preseneča, saj sta mesti imeli podobno usodo. Obe sta bili delavski, potisnjeni v ozadje, lokacijsko na obrobju države in obe sta imeli močno beat sceno. »V Mariboru so zaradi rockerjev uvedli horo legalis, po osmi mladi niso smeli več na ulico. Takrat je po nekaterih pričevanjih v mestu delovalo približno 250 električarskih bendov. Maribor nikoli pozneje ni bil tako močan v popularni glasbi. Za primer naj povem zgodbo zagrebške skupine Bijele strijele (ustanovitelj je odraščal v Mariboru), ki je ob menjavi članov želela pridobiti glasbenike iz mariborskega benda Generacija, vendar je v tem kadrovskem boju zmagala Generacija, prevzela glasbenike in bend Bijele strijele od takrat ni obstajal več. To govori o izjemni moči na sceni, pozneje je bilo kvečjemu obratno. Glasbeniki so začeli odhajati iz Maribora. Spomnimo se Laibachove ugrabitve najboljšega jugoslovanskega kitarista Ota Rimeleta. Drugi primer. Rdeči dečki so v Avstriji na kitarijadi na nogometnem stadionu FC Graz osvojili prvo mesto leta 1968. Tretji primer. Največji jugoslovanski menedžer vseh časov Toni Sabol se je iz Čakovca preselil v Maribor, ker so tukaj pač bila ugodna tla za njegovo delo in pri rosnih 18 letih organiziral koncert v veliki dvorani Tivoli v Ljubljani, kjer je predstavil mariborsko beat sceno z gosti iz Hrvaške in Beograda. Na tem koncertu leta 1964 je časopis Delo zagnal moralno paniko proti bendu Generacija in gostujočemu pevcu Tedyju Lahu. Takrat je prvič nastopila tudi dekliška skupina The Chains z Alenko Pinterič na čelu. Pozor, Maribor je imel vsedekliško beat skupino, spet prvi. Bend Generacija je kot prvi slovenski ali jugoslovanski rock bend leta 1968 izdal LP ploščo pri švicarski založbi, pozneje celo dva uspešna singla. Torej, kdo je bil prvi? Mirko Fistravec, vodja Generacije, je še vedno uspešen mednarodni booking menedžer. Naslednji fenomen, bend z imenom LSD, ki že pomeni izjemno radikalno pojavljanje v javnosti tudi z imenom. Fenomene te scene bi lahko še naštevali, vendar bodo vsi predstavljeni v filmu.«
Usode glasbenikov
Med opravljanjem intervjujev je Hedl spoznal, da je večina akterjev takratne scene ostala tako ali drugače povezana z Mariborom. »Fistravec sicer živi med Mariborom in Amsterdamom in se le stežka prilagodi slovenskim razmeram, nepodjetnemu okolju. Tedy Lah pa ima verjetno najbolj zanimivo zgodbo. Pel je za lastno zabavo in postal slaven, vendar tega ni jemal resno. V vsem skupaj je prej videl poslovno priložnost – odšel je v New York, ustanovil podjetje in zalagal vse jugoslovanske rock glasbenike s fendercami, gibsonkami, ojačevalci fender in musicman ter drugo ameriško rockersko opremo. Še zdaj je ta oprema v obtoku. Leta 1977 so ga po krivem obtožili njenega tihotapljenja. Čeprav je po letih pravdanja dokazal nasprotno, mu je podjetje propadlo. Zdaj živi v Mariboru.«