Slovenske korenine ima. Stari ata in stara mama po očetovi strani sta bila doma v Suhi krajini. Dedek Miha Hrovat je čez lužo prišel iz Zagradca, babica Johana Vidic pa iz Drašče vasi. Rojena je bila v najbolj slovenskem ameriškem mestu, Clevelandu. »Tja se je v 19. stoletju priselilo veliko Slovencev in s seboj so prinesli tudi harmonike, svoje napeve in pesmi. V tamkajšnjih zasedbah sta bila tudi bendžo in saksofon, glasba je seveda zvenela malce drugače, toda vsaj zame je bila slovenska glasba vedno najpomembnejša, saj sem se že kot petletna deklica začela učiti besedila slovenskih pesmi in jih tudi zapeti – Jaz pa ti pa židana marela ali Na planincah.« In tako je pogovor stekel še malce v pevski obliki.
Na harmoniko je začela igrati malce kasneje, čeprav je imela muzikanta v družini, saj jo je igral njen oče. »Spomnim se, da sem nekoč, še zelo mlada, priredila zabavo in je bilo sila dolgočasno, pa sem dejala očetu, daj, zaigraj nam kakšno na harmoniko. In v trenutku se je razpoloženje spremenilo, ljudje so začeli peti in kot dekle sem spoznala, kakšna je lahko moč glasbe na človekovo počutje.« In ko si je prvič oprtala harmoniko, ni nikdar več občutila želje po katerem drugem poklicu. Bilo je kot rokavica, pravi, ki si jo nadeneš in je nikdar več ne snameš, ker je številka prava. Ko je dobila prvo diatonično harmoniko, je imela enajst let. »Ker je bila očetova klavirska pretežka in prevelika, sem zaigrala na button box, kot pri nas pravimo diatoničnim harmonikam. Učenje mi je vzelo zelo veliko časa in vseskozi sem igrala na učiteljevo glasbilo, saj mi je starši niso želeli kupiti, ker niso vedeli, kako bo z mano. A po treh letih sem vedela, da je to moja usoda. Svojo prvo harmoniko, izdelano v Mengšu, sem prejela prav pred božičem in to je bilo moje najlepše darilo,« pravi ob razpotegnjenem nasmehu glasbenica, ki je bila za družinski praznik še večkrat vesela. »Naslednje božično darilo pa je bila slovenska narodna noša, ki je visela ob drevescu in jo je ročno izdelala neka gospa v Clevelandu. Kako sem bila vesela! Še vedno jo imam, samo prav mi ni več …«
In potem je začela igrati tudi pred občinstvom. Z bratranci je zaigrala ob različnih praznovanjih in drugih družinskih srečanjih, pozneje tudi na porokah in obletnicah. In kateri je bil prvi resni korak k uspešni poti poklicne glasbenice? »Mislim, da je bilo, ko sem se preselila v Nashville in sem nekoč zaigrala s slovitim kitaristom Chetom Atkinsom. Povabil me je na oder, tako za zabavo, in skupaj sva zaigrala nekaj znanih skladb. In v zaodrju me je opozoril na izjemen odziv občinstva, ki sva ga imela, in mi dejal, zakaj si ne bi z igranjem začela služiti vsakdanjega kruha. Bila sem mlada, neizkušena in negotova, kaj ljudem pomeni moje igranje, a izkazalo se je, da lahko glasbo s slovenskimi koreninami prenesem širokemu občinstvu. Ljudem je postala všeč, čeprav harmonike v svetovnem središču country glasbe nimajo ravno glavne besede in tudi polke kot glasbeni slog so priljubljene le v dveh, treh zveznih državah ZDA.«
Sledili so snemanje številnih plošč, koncerti, TV-nastopi in na glasbeni poti je bila kar petkrat predlagana za prestižno nagrado Grammy, ki jo podeljuje ameriška diskografska industrija. Začela je pisati tudi knjigo o svojem življenju, zgodbo pa je že prelila v gledališko igro, s katero je pred tedni na Broadwayu med sto igrami prejela prvo nagrado. Danes je LynnMarie Hrovat Rink ena najbolj znanih ameriških glasbenic z diatonično harmoniko. Lepo je združila clevelandski slog polke s countryjem, značilnim za Nashville, ki je svetovno središče te v ZDA zelo priljubljene glasbe. Za njo je 20 let nastopanja po ZDA in drugje po svetu, tudi v Sloveniji. Prejšnji teden je preživela v Suhi krajini, kjer so se rodili njeni stari starši, in se v polni dvorani gradu Žužemberk predstavila našemu občinstvu. Na koncu je z mladimi domačimi harmonikarji zaigrala in zapela skladbo V dolini tih in bila navdušena do solz. »Ponosna sem, da sem Slovenka,« je vidno ganjena povedala pred odhodom z odra. Prihodnje leto pa bo ob spremljavi naših glasbenikov nastopala tudi drugje po Sloveniji.
