Ko ustvarja, je na robu blaznosti

Danes bo pri založbi Warner izšel dolgo pričakovani prvenec britanskega glasbenika Damona Albarna. Gre za album z naslovom Everyday Robots, ki ga je bilo pred časom že mogoče v celoti slišati na spletu. »Veliko časa igram rock na pianu ali kitari in zgolj zrem v daljavo, počutim se povsem nebogljenega,« se spominja Damon ustvarjalnega procesa. »Vendar mi je to nekako všeč, všeč mi je ta mazohistična meniškost, ki se ji izpostavljam. Večino dni se privedem do roba blaznosti. Kljub temu pa se vse dobro izide. Nisem šel čez mejo.«

V njegovem studiu na zahodu Londona bi zaman iskali nastopaške zlate in platinaste plošče na zidu. Čeprav je karizmatični 46-letni vodja skupin Blur in Gorillaz v svoji karieri prodal na milijone plošč, je ostal skromen. Za kavčem v njegovi pisarni ima deloma skrit plakat svojega sodelavca in kolega Jamiea Hewletta (Gorillaz), s katerim trenutno menda ni v dobrih odnosih. Nad njim je grafika mojstra grafitov Banksyja, ki je tudi avtor podobe zadnjega studijskega albuma skupine Blur – Think Tank. Sicer pa je nekoliko nenavadno, da v studiu Damona Albarna ni več predmetov, ki bi spominjali na skupino Blur, navsezadnje so bili dve desetletji ena vodilnih skupin britpopa, je pa res, da so poslednji album izdali pred več kot desetimi leti.

Albarn pa je seveda nadvse dejaven v glasbenem svetu, navsezadnje je izdal dve operi, Monkey: Journey to the West in Dr. Dee, pojavil pa se je tudi v superskupini The Good, The Bad & The Queen in pri projektu Rocket Juice & The Moon. »Nikoli ne obtičim pri stvareh, ko nekaj končam, si poiščem kaj drugega. Doslej mi še ni padlo na pamet, da bi izdal solo album. Rad delam z ljudmi.«

Album Everyday Robots je nastal v sodelovanju z Rusellom, ki je prevzel vlogo koproducenta in glasbenega direktorja. Prispeval je številne sample in razpoloženjsko elektroniko, ki zaznamuje večino skladb na albumu. »Potreboval sem nekoga, ki ga spoštujem in sem pripravljen od njega sprejemati sranje,« je povedal Albarn. »Rezultat je zelo intimna plošča, ki je sestavljena iz spominov, refleksije in melanholije. Ni nujno, da bo zavladal lestvicam, vendar je to zame pomembna plošča.«

Prva skladba, ki sta jo posnela, je Hollow ponds, gre za značilno ploščo albuma, na katerem je skupno 12 pesmi. V njej se vrača v leto 1976, ko je Veliko Britanijo zajel vročinski val, nato razkriva obdobje eksperimentiranja s heroinom, fragmente otroštva in podobne osebne impresije iz svojega življenja. Naslov albuma se podaljšuje v istoimenski pesmi Everyday Robots, ko pravi – smo vsakodnevni roboti na svojih telefonih. Omeniti velja še sodelovanje legendarnega Briana Ena pri skladbi Heavy seas of love. »Vsaka skladba govori o eni mojih življenjskih izkušenj.« Na primer skladba Mr. Tembo govori o osirotelem slonu, ki ga je spoznal v Tanzaniji. Album je že predstavil na dobro obiskanih koncertih na otoku, poleti ima nekaj nastopov v Združenih državah, nato pa bo sledila obsežnejša evropska turneja. Če bo vmes našel kaj prostega časa, se bo vrnil v studio, saj se loteva novega gledališkega projekta. Za skupino Blur, nima posebnih načrtov. »Nihče pa ne pravi, da se ne bomo srečali čez nekaj let in nadaljevali, smo prijatelji, nihče ni rekel, da je s skupino konec.«