Pri založbi Stray Cat Tunes je izšla plošča Hope's Beautiful Daughters enega najbolj prepričljivih in svojevrstnih glasbenih kolektivov pri nas – Katarine Juvančič in Dejana Lapanje. Gre za zanimiv glasbeni projekt, ki združuje škotsko in slovensko ustvarjalnost, saj se je na pobudo Katarine in Dejana ustvarjalnemu procesu pridružila vrsta uveljavljenih škotskih glasbenikov, pesnikov in pripovedovalcev zgodb, pritegnila pa sta tudi vrhunske domače glasbenike. »Z albumom sem hotela zaznamovati svoje petnajstletno prijateljevanje s škotskimi umetniki in umetnicami, zato sem k projektu povabila samo ljudi, ki jih že dolgo in dobro poznam, prijateljice in prijatelje, glasbenice, glasbenike in pripovedovalce, to so Karine Polwart (priznana škotska kantavtorica, prejemnica uglednih nagrad BBC), Selyan Baxter, Fiona Cuthill, Paul Tasker, David Campbell, Lawrence Tulloch in Tom Muir. Od domače ekipe je seveda prisoten najin stalni inštrumentalni tri-angel Krečič-Krajc-Peršl, za glasbeno podlaganje škotskih pripovedk pa seveda nisem niti pomislila na koga drugega kot na Sama Kutina oziroma eksperimentalni bend Salamandra Salamandra, katerega član je sicer tudi Dejan (igra bobne),« nam je zaupala Katarina, ki velja za eno naših najbolj prepoznavnih kantavtoric in tudi svobodomiselnih umetnic, ki zna opozarjati na krivice in nepravilnosti. »Izziv je ujeti kreativni moment, v katerem lahko pod Katarinine tekste podložim akorde ter vidim celotni potek komada od začetka do konca, še preden je napisan,« je dodal Dejan Lapajna, ki ga poznamo iz vrste vrhunskih slovenskih skupin (zadnje čase izstopa njegovo sodelovanje s Severo Gjurin in Vaskom Atanasovskim). »Vse skupaj se mora zgoditi v par intenzivnih minutah. Vsak ton je zgodba zase, in kadar zgodba spominja na meni ljuba občutja iz preteklosti, jih takoj pretvorim v notni zapis ali posnamem s kitaro. Če se lahko z njimi poistovetim jaz, upam, da se bo tudi publika.«
Mitološke osebnosti
Album Hope's Beautiful Daughters je naslednik Katarininega odlično sprejetega prvenca Selivke, ki nam predstavlja zgodbe različnih žensk. Tudi tokrat imamo opraviti z vsebinsko močnim in poglobljenim izdelkom, ki je svojevrstni ustvarjalni unikum tudi zaradi prepleta glasbe in pripovedi. »Na novi plošči se v nasprotju s Selivkami ne ukvarjam toliko s svojimi prednicami ali anonimnimi ženskami in njihovimi usodami, ampak se poglabljam v zgodovinske in mitološke osebnosti, njihove zgodbe ter raziskujem odnose med žensko in moškim na osi upanje-jeza-pogum. Seveda je bilo nastajanje nove plošče drugačno že zato, ker smo jo posneli v dobrem letu (Selivke so se v moji glavi pisale skoraj desetletje) in ker je snemanje potekalo tako v Sloveniji kot na Škotskem, to pa je bila svojevrstna izkušnja,« je povedala Katarina. »Hope's Beautiful Daughters seveda lahko razumemo tudi kot nekakšno nadaljevanje Selivk, drugi del diptiha zgodb o ženskah. Albuma ne nazadnje povezuje pesem Frida, ki je angleška različica komada Uspavanka za Fride s prvenca. Tudi na novi plošči so še vedno prisotne ptice, album se namreč začne s škurhom (v pesmi Irena) ter konča s petjem siničk (Rosa).«
Katarina in Dejan sta porabila debele tri mesece zgolj za to, da sta vsaj za silo uskladila urnike sedemnajstih freelancerjev na dveh koncih Evrope, preden sta se lahko lotila bolj konkretnega dela. »Lepo je, ko se začnejo stvari premikati, ko glasbeno kolesje, ki si ga mesece in mesece skrbno načrtoval, steče, ko komadi začnejo zveneti z vsakim dodanim inštrumentom in osebo. Podobno zabavno je organizirati turnejo v tuji državi. Seveda se stvari velikokrat spremenijo prav zadnji hip, zato je treba imeti dobre živce, mirno kri in spoštljivo ter jasno komunikacijo med vsemi udeleženimi.« Glasbenika imata bogate mednarodne izkušnje, po izidu plošče sta koncertirala v Veliki Britaniji in Nemčiji, Dejan pa je konec minulega leta nastopal tudi v Argentini. »Eden lepših trenutkov je, ko v potovalko spraviš napisane aranžmaje ter predloge za produkcijo, zapakiraš snemalno opremo v kovček, skočiš na avion in vandraš po Škotskem štirinajst dni od mest do vasic ter snemaš muziciranje prijateljev, ki bi naredili vse za to, da bo tvoja plošča dosegla poln kreativni potencial ali celo presežek,« je navdušen Dejan. »Po škotskih folk klubih in preostalih dvoranah je čutiti močno glasbeno tradicijo. Skoraj vsak koncertni prostor ima publiko, ki redno obiskuje koncerte in ki bo prišla tudi, če te ne pozna, kupila tvoj CD ter pokazala izjemno zanimanje za zgodbe v skladbah. V Sloveniji se lahko zgodi, da organizatorji pričakujejo, da glasbenik na svoj koncert sam pripelje poslušalce in s tem omogoči prostoru oziroma svoji dejavnosti finančno rentabilnost, kakšna glasba bi se producirala znotraj teh prostorov in, posledično, kakšno je ciljno občinstvo, pa morda niti ni tako pomembno. V takih prostorih se lahko zgodi, da ti publika ne prisluhne. Sicer pa se lahko tudi pri nas še vedno pohvalimo s kar nekaj organizatorji in prostori, ki delajo odlične programe in kamor pride čudovita publika.«
Slovenska premiera albuma bo v torek, 13. januarja, v Klubu Cankarjevega doma, kjer se nam bosta predstavila v okviru abonmaja Cankarjevi torki. Šlo bo za bogat in razgiban glasbeni dogodek, saj se nam bo predstavila tudi skupina Lolita.
Svarilo Janezu
»Pri skladbi Svarilo Janezu ne igram nobenih inštrumentov, bil pa sem prisoten pri oblikovanju in snemanju aranžmaja v mestecu Pathhead blizu Edinburga, v hiši znane kantavtorice Karine Polwart, kjer sta v poznih večernih urah s Katarino ustvarili čarobno vzdušje in po mojem mnenju enega najlepših trenutkov na tej plošči,« nam je zaupal Dejan Lapanja.
