Pri založbi RTV Slovenija je izšel nov album Andraža Hribarja z naslovom Huanani. Gre za bogato glasbeno izdajo z izvrstnimi orkestralnimi aranžmaji, pod katere se je podpisal Rok Golob. Na ploščo se je prebilo deset skladb, ki jih združuje spretno izkoriščanje glasbene širine simfoničnega orkestra, sočasno pa jima je uspelo obdržati za Hribarja značilen kantavtorski zvok, ne nazadnje je avtor vseh skladb na plošči. Golob je orkester spretno prilagodil Hribarjevemu vokalu, ki ohranja ravnotežje z instrumentalisti, še več, brez težav nam posreduje svoja besedila.
Tipičen primer albuma je prva skladba Huanani, ki združuje njegov kantavtorsko-šansonski glasbeni slog z rockerskim pristopom. Hribar je album ustvarjal več let, bil je skrbno načrtovan, saj si je želel, da je celosten in zaokrožen, kar mu je tudi uspelo. Z Golobom sta veliko časa namenila končni podobi skladb, pozorna sta bila na vsako podrobnost in seveda na udarne dele.
Za vsakega glasbenika je nastopanje s simfoničnim orkestrom izjemna priložnost in izkušnja, vendar se ne more prav vsak pohvaliti, da mu je uspela. V zadnjih letih smo bili priča kar veliko ponesrečenim poskusom tujih izvajalcev, ki so preprosto pogoreli v aranžmajih velikih orkestrov. Nekateri niso bili kos njihovi dinamiki, drugi so igrali na karto, da je treba izkoristiti vsa glasbila, če so že na voljo. Najraje hkrati. No, Golob je vrhunsko postavil razmerje na odru in tako omogočil nastanek te zanimive in poslušljive zgoščenke. Hribar je pri nekaterih skladbah sodeloval še z Martinom Lundrom, Milanom Hribarjem in Žigo Bižalom. Spremljevalne vokale je odpela Lea Likar.
Huanani je album, ki ga je užitek poslušati tako s slušalkami kot vrhunsko opremo za predvajanje glasbe. Projekt je nov dokaz, da Slovenci premoremo vrhunske instrumentaliste in izvajalce.
