Glasbenoizobraževalna produkcija Jazzinty sodi med najbolj odmevne glasbene dogodke v širši regiji. Že petnajsta izvedba tega mednarodnega dogodka bo letos potekala med 18. in 23. avgustom v Novem mestu. Jazzinty lahko ločimo na dve veji, na glasbene delavnice z izbranimi mednarodnimi mediji, ki sprejema tako osnovne nivoje kot profesionalce s poudarkom na individualnem delu in stimulaciji osebnega glasbenega izraza. Ter festivalski del, ki ponuja koncerte domačih jazzovskih projektov, koncertov mentorjev in udeležencev delavnic. Ter seveda podelitev nagrade jazzon, ki je strokovna nagrada za jazzovsko kompozicijo. »V Sloveniji in sosednjih državah obstaja od pet do šest jazzovskih delavnic in festivalov, ki imajo podoben progam ter deset- in večletno tradicijo. Vsako leto se na trgu pojavijo tudi instantni poskusi organizacije tovrstnih projektov, ki pa običajno po letu ali dveh ugasnejo. Jazzinty se po besedah mentorjev, predvsem pa udeležencev uvršča med vodilne delavnice predvsem zaradi strnjenega, doslednega, preizkušenega in strokovnega pedagoškega procesa, ki ne dopušča blefiranja in intenzivno izobražuje in motivira. Mentorji so izkušeni pedagogi iz evropskih akademij in glasbeniki z bogato tradicijo. Poleg glasbenega izobraževanja je Jazzinty tudi odskočna deska za izobraževanja v tujini in most za mednarodne projekte. Jazzinty ima najvišjo kotizacijo od vseh delavnic, vendar pa tudi dober vpis, kar je potrditev programa in mentorjev. Ima tudi največji odstotek mednarodnih udeležencev,« nam je zaupal vodja produkcije Jure Dolinar.
Letošnja novost je sklop tematskih večernih jam sessionov
Doslej se je na delavnice prijavilo približno 40 udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Kitajske in Rusije, vsi, ki se zanimate za udeležbo, pa lahko svojo prijavnico oddate še prihajajoči teden. Na voljo so sledeče kategorije: petje (mentor J. D. Walter iz ZDA), klavir (mentor Danny Grissett iz ZDA), trobenta in trobila (mentor Adam Rapa iz ZDA), saksofon in pihala (mentor Andy Middleton iz ZDA), kitara (mentor Ratko Zjaca Nizozemska/Hrvaška), kontrabas in bas kitara (mentor Robert Jukič iz Slovenije) ter bobni (mentor Klemens Marktl iz Avstrije). »Največji izzivi so vsakoletna vzpostavitev kompetentnega programa in mentorske ekipe, ki bi upravičile kotizacijo in privabile zadostno število udeležencev ter oblikovanje festivalskega programa in infrastrukture z minimalnimi sredstvi. To zahteva mnogo kompromisov in ustvarjalnosti.«
Opaznejša sprememba letošnje izvedbe festivala je selitev organizacije pod okrilje Kulturnega centra Janeza Trdine in posledično nove festivalske lokacije, ki omogoča dodatni program in stabilno ter stimulativno okolje za razvoj projekta. »Ob tej predpostavki želimo v prihodnosti okrepiti sodelovanje z domačimi avtorji in izvajalci, razviti širši in sodobnejši festivalski program in nadaljevati začeto delo pri razvoju občinstva,« je pojasnil Dolinar.
Koncertni del Jazzintyja se letos širi na dodatno prizorišče na novomeškem Glavnem trgu, ob temu velja poudariti, da bodo vsi koncerti brezplačni, da bodo dostopni kar se da široki množici ljudi. Letošnja novost je sklop tematskih večernih jam sessionov, na katerih bomo lahko prisluhnili različnim žanrom znotraj jazza, ki so se pojavljali v različnih obdobjih te priljubljene glasbe. Svečano odprtje Jazzintyja se bo odvijalo v ponedeljek, 18. avgusta, ob 20. uri v avli kulturnega centra, ko se bo odprla tudi fotografska razstava z naslovom Jazzlumination 2000–2013, na kateri se bodo predstavili uradni fotografi projekta. »Verjetno največja vrednost Jazzintyja v nacionalnem prostoru je to, da je posredno in neposredno pomagal več generacijam mladih glasbenikov, ki danes igrajo na zavidljivi ravni in so povsem primerljivi s svetovno sceno. Na primer Kaja Draksler, Kristijan Krajnčan, Andrej Hočevar, Jan Kus, pa tudi Janez Dovč, Katja Šulc, Gal in Severa Gjurin, Moveknowledgement. Tudi nagrada Jazzon in Jazzinty Abonma na svoj način stimulirata slovensko jazzovsko ustvarjalnost. Skratka nekaj več kot le organizacija koncerta ali festivala, kar pa komisija Ministrstva za kulturo letos ni prepoznala,« je sklenil Dolinar.
