Sredi oktobra je trojec Nino Mureškič, Janez Dovč in Goran Krmac predstavil glasbeni projekt Baraka. Izvirni album združuje kreativnost in virtuoznost v 11 skladbah, ki so produkcijsko in kompozicijsko prepričljive, izjemno dinamične in nepredvidljive. Gre za pustolovščino, ki se ne upogiba všečnosti ali prepušča preverjenim formam, prav nasprotno, glasbeniki nam razkrivajo nova zvočna polja in nas peljejo skozi paleto slogov in tradicionalnih glasbenih izročil iz različnih kotičkov sveta.
Vezivo so ritmi legendarnega tolkalista Nina Mureškiča, ene vodilnih slovenskih avtoritet na tolkalih, ki se spretno prepletajo z Dovčevo harmoniko in Krmačevo tubo. Vsekakor imamo opravka z izvirno kombinacijo glasbil, ki jih ustvarjalci spretno povezujejo z elektroniko in petjem. Omeniti velja tudi sodelovanje zasedbe Simbolični godalni trio – Vasilij Centrih, Klemen Bračko, Barja Drnovšek –, ki ob poslušanju zgoščenke še poglablja izkušnjo. »Baraka se je začela risati med mojim večletnim sodelovanjem v raznih projektih z Janezom. Ker sta bili vedno dobra energija in želja, da se kaj naredi, je iskro ustvarjanja podpihal še Goran. Vse skupaj pa se je zgodilo zelo spontano, delavno in samoumevno. Zame so odnosi v ansamblu najbolj pomembni in na srečo je naše druženje pristno in kakovostno v vseh pogledih. Če pa se v bendu kuha godlja, se godlja tudi servira,« nam je zaupal Mureškič.
Baraka pomeni blagoslov
Čeprav so izvajalci označili album kot projekt Baraka, ki ga sestavlja zasedba, nekoliko klinično imenovana Dovč & Krmac & Mureškič, je bil ustvarjalni proces prej bendovski kot studijski. »Tovrstno delo me navdihuje, na vajah ustvarjam nove ritme in nove komade. Vsak je seveda prinesel svoje ideje, ene bolj izpiljene in ene manj, vzeli smo si veliko prostora in predvsem časa za iskanje novih kompatibilnih zvokov in ritmičnih struktur. Enkratno skupinsko delo z občutkom benda, ne samo projekta.« To se glasbi, ki ponekod zadiši po jazzu, tudi pozna.
Album je bil večinoma posnet pri Mureškiču doma, kjer so jih čakali različni izzivi. Na primer, primorani so bili narediti predelne stene, da so lažje nadzorovali zvok. »Naš odlični tonski mojster Igor Vuk se je zelo izkazal z neponovljivo inštalacijo iz vrvi, odej, kovčkov in blazin. Studijsko delo je že samo po sebi ogromen izziv in napor, ko iščemo perfekcijo. Po navadi je prvi posnetek najboljši, čeprav jih potem narediš še nekaj. Studio je nekaj drugega kot oder, publika naredi svoje.« O tem se lahko prepričamo med poslušanjem zadnjih treh skladb, ki so bile posnete na prvem koncertu skupine marca 2013 v Cankarjevem domu. »Nekaj posnetkov je bilo tako dobrih, da smo jih dali kar na cede, v studiu bi zelo težko podoživeli tisto enkratno in neponovljivo energijo prvega koncerta z našimi gosti, godalnim Simboličnim orkestrom Bojana Cvetrežnika.«
Poslanstvo oziroma odnos tria do glasbe sta ujeta tudi v imenu Baraka, ki izvira iz arabščine in pomeni blagoslov, saj so člani povedali, da želijo skozi svojo glasbo izražati veselje in hvaležnost, da lahko opravljajo poslanstvo glasbenikov. Izvirnost in vrhunska izvedba bosta Barako gotovo popeljali tudi na tuje odre, doma pa jim bomo lahko prisluhnili 16. novembra, ko bodo nastopili v Jazz hramu v Divači.
