Umetnost, znanost, kultura – Jureta Goručana, tega neverjetno prisrčnega fanta, ki se ga redko še ulovi v domačem Seničnem, naselju med Tržičem in Golnikom, zanima veliko stvari. Več kot desetletje je že v Kölnu. »V središču moje pozornosti je vedno znova klavir,« prizna 25-letnik, ki je za niz črno-belih tipk sedel pri štirih letih.
Župnik Pavle Juhant je bil njegov krstni boter. »V Tunjicah, kjer sem maševal, je v cerkvi pri nekaj več kot štirih letih sam zaigral Sveto noč pri polnočnici. V desetih minutah se je je naučil. Le melodijo je poslušal. Zaslutil sem, da imam pred seboj izjemnega fantiča s talentom, ki se ga res redko najde. Napel sem vse sile in mu čez čas pripeljal domov klavir. Bil je sicer star, rabljen, a zanj nadvse primeren za prvo spoznavanje glasbenih tehnik.« Njuna skupna pot se je nadaljevala, še danes sta trdno povezana.
Spravljal jih je ob pamet
Mladi pianist ima nenavadno življenjsko pot. »Kot samouk sem začel doma, s klavirjem, starim prek sto let,« se spominja Goručan. »Nihče doma ni poslušal klasične glasbe, sam sem jo našel, ko sem vrtel gumb na radijskem sprejemniku. Gledal sem risane filme in si zapomnil melodijo v njih. Potem sem jo igral toliko časa, dokler nisem dosegel popolnosti v izvedbi.« Mami Jasna ga je pripeljala v glasbeno šolo v Tržiču in se ob vpisu zlagala, da je njen sin leto starejši. »Drugače me sploh ne bi vzeli v glasbeno šolo. Vedno sem bil malce drugačen otrok. Pogosto sem rajši ostajal doma in igral klavir, kot se potikal okoli s prijatelji in sošolci,« pravi Jure in se nasmehne: »Svojo ljubečo družino, prijatelje in mentorje sem spravljal ob pamet. Zelo sem jim hvaležen, ker še dandanes prenašajo mojo nekonvencionalnost.«
Klasični pianist je na inovativen način zbiral tudi denar za izdajo zgoščenke. Obvlada splet, nekoč se je celo za zabavo loteval izdelave internetnih strani. Projekt je predstavil na platformi za množično financiranje IndieGoGo. »Moraš imeti res pogum, da se lotiš nabiranja denarja za izdajo zgoščenke s klasično klavirsko glasbo prek spleta. V projekt je bilo vključenih še nekaj prijateljev, profesionalcev na svojem področju. Zgoščenko sem izdal pri perspektivni mladi slovenski glasbeni založbi PianoRoom in kmalu bo na policah zaresnih prodajaln zvočnih zapisov.« |
Matura na tolkalih
Sprva se je izobraževal v Tržiču, potem na Jesenicah, sledil je Koper. Pri štirinajstih je opravil sprejemni izpit na Visoki šoli za glasbeno umetnost v Kölnu pri profesorju Arbu Valdmi. Nemško-estonski pedagog in umetnik je hotel, da bi bil Jure njegov učenec. »Profesorica Selma Chicco iz Kopra me je pripravljala za študij v Nemčiji. Ko se je Valdma upokojil, me je sprejel prof. Paulo Sérgio Guimarães Álvares, Brazilec, ki prav tako deluje v Nemčiji.«
V ozadju se je Juretu odvijala še druga glasbena zgodba, ki pove, da je dokončal, kar se tiče formalne glasbene izobrazbe, le srednješolsko maturo. A ne na klavirju. Opravil jo je na tolkalih pri starosti slovenskega tolkalizma Borisu Šurbku. »Gre za določen absurd. Imam ogromno izobrazbe, a manj papirjev. Danes dokumentacija ne prepriča organizatorjev, ali si dober za na oder. Imam le srednješolsko maturo iz tolkal na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, ki sem jo opravil na daljavo, saj sem bil, še preden bi po starosti sploh lahko postal srednješolec, že v Kölnu. No, tudi na srednji glasbeni šoli sem bil dve leti predčasno, tako da sem bil kratek čas hkrati na osnovni in srednji šoli ter na faksu.«
Za klavirjem do 16 ur
Jure je moral veliko več vaditi kot drugi, saj je glasba, ki jo izvaja, bolj kompleksna. Izračunal je, da je vadil že okoli 18.000 ur. »Splošna meja za neke vrste mojstrstvo naj bi bila okoli 10.000 ur, toda ni vse samo v količini. Treba je vaditi z glavo, optimizirati vsako uro za klavirjem. Vem, da obstajajo ljudje, ki so še bolj neizprosni do sebe. Klasična glasba je za perfekcioniste, zato v vajah ne popuščam.«
Subtilni namig Premierno zgoščenko je Jure Goručan poimenoval InnuenDO, na njej so izvedbe del Chopina, Ravela in Rahmaninova: »Vsa izbrana glasba, ki jo predstavljam, globoko odzvanja z bitkami in spoznanji mojega popotovanja ter slavi človeško lepoto in ranljivost. InnuenDO pomeni subtilni namig – lahko namignem, nakažem na kakovost, na življenjske tematike, smrt, ljubezen, ne morem pa tega preprosto dati. |
Jure za klavirjem lahko presedi tudi do 16 ur na dan. »Ko iščem inspiracijo, se zgodi, da me ni za klavirjem nekaj dni. Lenoba je balzam za dušo, čeprav sta delo in igranje zame isto. Ko potujem na koncerte, sem tudi na počitnicah. Avgusta grem na Kitajsko, na nadaljevanje koncertne turneje, na urniku je deset koncertov. Tempo se stopnjuje tudi na stari celini. Pravi profesionalec mora tudi sestopiti z odra in piliti izvedbo. To je delo v senci. Večina publike na koncertu tega ne bo slišala. Jaz pa!«
Nastop v Tržiču
V zadnjih treh letih je odigral povprečno po dva koncerta na mesec, zdaj jih niza več. Vabila na prestižne festivale po Evropi se vrstijo, igra tudi kot komorni glasbenik ter solist z orkestrom. Jure Goručan je v navezi s smetano klasične glasbe: Romanom Kimom, Matejem Bekavcem, Gezo Hosszu-Legotskyem, Aljo Mandić in drugimi. »Vedno bolj se povezujemo, imenitno je igrati z njimi.«
Kljub vsemu ni pozabil na domači kraj. Konec avgusta bo nastopil v Tržiču, seveda z razlogom. »Premierni koncert ob izdaji moje prve zgoščenke bo 25. avgusta v Germovki. To je stara kovačnica, idilično obnovljena, koncert pa si bova delila s čelistom in tolkalistom Kristjanom Krajnčanom.« Jure gre rad z botrom Pavlom v gore, hodi na dolge sprehode v Kölnu, od koder se je z biciklom odpravil na 1500 km dolgo pot v Barcelono. »Dvigujem uteži, včasih grem meditirat, prižgat svečko v katedralo. Veseli me dejstvo, da grem lahko na pivo s prijatelji z vsega sveta vseh mogočih veroizpovedi in prepričanj. Mahnjen sem na znanost, na področje anatomije in psihologije, zanima me tehnologija umetne inteligence. V puberteti sem bil hard core geek, kar pomeni, da sem preživel veliko časa za računalniki, ducat let že igram igrico RuneScape. Trenutno sem lvl 132. Tisti, ki to razume, bo vedel, o čem gre beseda.«