FOTO: Muzej Avsenik zdaj še bogatejši

BEGUNJE – Velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik bi v soboto, če bi še živel, praznoval 87. rojstni dan. In ponosen bi bil, če bi prestopil prag Muzeja Avsenik, ki ga je pred skoraj tremi desetletji zasnovala njegova življenjska sopotnica Brigita. V preteklih mesecih se je, po zaslugi njegovih potomcev, spremenil v sodoben in atraktiven muzej, v katerem je na ogled veliko eksponatov, ki so tako ali drugače povezani ne le s Slavkom, temveč tudi z bratom Vilkom Ovsenikom. Oba sta utemeljitelja narodno-zabavne glasbe, s svojo ustvarjalnostjo in uspehi sta trajno zaznamovala slovenski in svetovni glasbeni prostor.

V treh nivojih
in treh jezikih

Ko bodo v prihodnje obiskovalci iz domovine in tujine prestopili prag prenovljenega muzeja, bodo prijetno presenečeni. Po zaslugi arhitektke Andreje Japelj bodo vse videno in slišano podoživeli na atraktiven in hkrati oseben način. Seveda z zamislimi pri oblikovanju niso skoparili niti člani družine Avsenik, še posebno arhitektka, ki jo imajo kar v družini, Alja Ovsenik, Vilkova hči, ki si je že lep čas prizadevala za osvežitev muzeja. Zdaj muzealna zbirka obiskovalcem ponuja kronološki pregled ustvarjanja Avsenikov po posameznih desetletjih, posebej pa so izpostavljeni vsi pomembnejši dogodki, tudi člani Ansambla bratov Avsenik, njihovi instrumenti in celo osebni predmeti. »Tega dela sem se lotila z velikim veseljem in spoštovanjem hkrati. Vse fotografije, zgodbe in inštrumente sem postavila tako, da je zgodba bratov Avsenik od začetkov leta 1953 do danes zanimiva tako za glasbenike kot tudi vse druge,« je povedala Japljeva. Prav posebno mesto je dobila skladba Na Golici, saj si to zasluži. Japljeva je posebej povalila Natašo Avsenik, Slavkovo vnukinjo, ki je vneto zbirala eksponate, ki so jih prinašali ljudje od blizu in daleč.

Za nove navdihe

Nekaj besed je spregovoril Slavkov vnuk Sašo, edini, ki nadaljuje družinsko glasbeno tradicijo s svojim ansamblom. A tokrat je bil brez noše in harmonike. »Zato se počutim kot nudist,« se je pošalil. Dodal je, da v muzej prihajajo zelo različni ljudje. V prvi vrsti ljubitelji Avsenikove glasbe pa tudi glasbeniki drugih zvrsti, ki tu najdejo navdih za lastno ustvarjanje. Muzejska zbirka je zdaj obogatena z različnimi inštrumenti in drugimi predmeti, ki so jih dobili z nagovarjanjem ljudi, ki so hranili doma kaj iz obdobja, ko so bili Avseniki na višku popularnosti.

»Zato zdaj tu niso več razstavljeni le predmeti, ki so bili nekoč pri atu doma, v njegovi delovni sobi. Tu so fotografije, plošče, plakati in še marsikaj, kar so prinesli ljudje z vsega sveta. Zbirka se bo še dopolnjevala,« meni Sašo. V muzeju si je tako mogoče ogledati prve plošče, ki jih je izdal ansambel, še nikoli objavljene fotografije iz zakulisja snemanj pa tudi fotografije družine Avsenik. Zbranih je vseh 31 zlatih plošč, dve platinasti in ena diamantna ter druga odlikovanja in nagrade. »Pa tudi diktafon, ki ga je uporabljal ata Slavko in nanj posnel večino skladb, ki so se mu porodile v glavi. Menim, da bo tudi zaradi takih in podobnih dragocenosti in novosti muzej zdaj še bolj atraktiven. Kot mlademu glasbeniku se mi zdi, da je sprehod po njem od začetka do konca nekaj edinstvenega, saj lepo prikazuje, kako je ata Slavko, ki je rekel, da je akademijo naredil 'gor na Robleku', prehodil pot od vaškega muzikanta do svetovne legende,« je še dejal Sašo Avsenik. Na uradnem odprtju prenovljenega muzeja seveda ni šlo brez Avsenikovih uspešnic. Te so izvedli Blaž in Monika Avsenik, vnuka Slavka Avsenika, ter izvrsten pianist Gašper Konec.