Te dni se je legendarni irski glasbenik in aktivist Bob Geldof mudil pri nas. Po treh dneh počitka je v sredo zvečer kljub deževnemu vremenu navdušil občinstvo mariborskega Festivala Lent. Na mariborskem koncertu so ga glasbeno spremljali Alan Dunn na klaviaturah in harmoniki, Robert Loveday na violini, Paul Cuddeford na kitari, Pete Briquette na basovski kitari in Jim Russell na bobnih. Pričakovati je bilo sicer polnejše prizorišče, a je dež zanimanje za legendo nekoliko zmanjšal.
Na Trgu Leona Štuklja se je predstavil z znanim repertoarjem skladb, katerih besedila so danes morda še aktualnejša, kot so bila. Za val navdušenja je poskrbel z znamenito I Don't Like Mondays, s katero je neizbrisno zaznamoval vse ponedeljke tega sveta in se odzval na srednješolski pokol v San Diegu, kakršni se tudi dandanes pogosto dogajajo v ZDA. Slišati je bilo tudi skladbo The Great Song of Indifference, ki velja za nekakšno himno sodobnemu nihilizmu, pa tudi skladbo This Is the World Calling, ki govori o razpetosti med svetoboljem in ljubeznijo do življenja.
