BEGUNJE NA GORENJSKEM – »Zapustila nas je Brigita Avsenik, naša dobra mama, vodja Galerije in Glasbene šole Avsenik, predvsem pa vdana žena in sopotnica Slavka Avsenika. Srce ji je zaigralo vsakokrat, ko je govorila o njem in njegovi glasbi. V zadnjem letu ga je pogrešala, a močna volja jo je držala pokonci in v Begunjah je vztrajala vse do poslednjih dni.« Tako so svoji mami v poslednje slovo zapisali sinovi Slavko, Martin in Gregor z družinami in to žalostno novico delili z ljubitelji narodno-zabavne glasbe doma in po svetu.
Jutri, v petek, se bodo od Brigite Avsenik poslovili na pokopališču v Begunjah na Gorenjskem in jo položili v grob k njenemu Slavku, ki se je poslovil 2. julija 2015, torej pred dobrim letom in pol. Za njim je vseskozi zelo žalovala, a svojih najbližjih s tem ni želela obremenjevati. Dolga leta je živela v senci svojega veliko bolj slavnega moža. A njena veličina se je pokazala po tem, ko se je Slavko upokojil in prenehal aktivno nastopati s svojim Ansamblom bratov Avsenik. Nikoli se sicer ni trudila, da bi stopila iz njegove sence, a ji je to uspelo s tem, ko je vse, kar je njen mož skupaj z bratom Vilkom ustvaril, leta in leta zbirala in je bogata dediščina našla primeren prostor v galeriji, v rojstni hiši Pri Jožovcu v Begunjah.
Brigita Avsenik, njen rojstni priimek je Dolinšek, se je rodila leta 1932, s Slavkom pa sta se spoznala v njihovi gostilni Dolinšek, kjer je pogosto igral. Oba sta se torej rodila staršem gostilničarjem. A za Slavka je Brigita prvič slišala v Planici, ko je še tekmoval za smučarsko skakalno reprezentanco in ga je takratni uradni napovedovalec, bilo je to davnega leta 1951, napovedal kot mladega skakalnega upa. Leto zatem sta se spoznala tudi osebno, kot že rečeno, v njihovi domači gostilni, v kateri je Brigita pomagala v strežbi, Slavko pa je pri njih pogosto raztegnil meh.
Posvetil ji je valček
Da je bila simpatija vzajemna, ljubezen pa zelo močna, dokazuje dejstvo, da sta se že leto dni po njunem prvem srečanju poročila. Če smo natančni, se je to zgodilo 28. junija 1952. V zakonu sta se jima najprej rodili hčerki, ki pa sta stari komaj štiri leta umrli v požaru, ki je izbruhnil v domači hiši in sta se zaradi dima zadušili. To je bil eden najbolj žalostnih dogodkov, ki je zaznamoval njuno življenje. A sta ga zmogla prebroditi, sreča pa je znova posijala v njun dom, ko so se jima zatem rodili še trije sinovi Slavko, Martin in Grega. O tem, kako zelo sta bila Brigita in Slavko povezana in kako zelo je tudi on spoštoval njo, veliko pove tudi to, da je enega svojih valčkov, ki ga je naslovil Čakala bom, posvetil svoji Brigiti, ki ga je veliko let čakala tudi po več mesecev, da se je s svojim ansamblom vrnil z dolgih turnej v tujini. Refren valčka gre takole: »Čakala bom, da vrneš se, in kadar koli bo, mi bo lepo.« Ko je dočakala njegovo upokojitev, sta se iz Ljubljane, kjer sta živela, vsak dan vozila v Begunje, v gostilno Pri Jožovcu, ki jo je prevzel njun sin Grega.
Sprva je čas posvečala otrokom, saj jih je večinoma vzgajala sama, vmes pa odgovarjala na številna pisma oboževalcev iz domovine in tujine, ki so vsak dan prihajala na njihov naslov. Bili so dnevi, ko jih je prispelo tudi po sto in več. A je vedno odpisala na vsa. Ob tem pa zbirala note, kasete, plošče in druge nosilce zvoka, ki so jih izdajale različne založbe, ter vse druge eksponate, ki so tako in drugače zaznamovali delovanje Ansambla bratov Avsenik. Številni predmeti so dobili svoj prostor v galeriji in muzeju Avsenik v Begunjah, ki je ravno lani doživel temeljito prenovo. Postal je sodoben in atraktiven muzej, v katerega obiskovalci zdaj še raje vstopajo in se oplajajo z Avsenikovimi melodijami. Gospa Brigita je bila tudi velika ljubiteljica umetnosti in je občudovala ne le slikarske umetnine svojega sina Martina, temveč tudi drugih priznanih slikarskih mojstrov. Tako kot Slavko je bila ponosna na vnuka Saša, ki nadaljuje glasbeno pot, ki jo je začrtal ata Slavko. In zdaj je že jasno, da si ni obul prevelikih škornjev, kot radi rečemo, saj s svojim ansamblom enako uspešno kot njegov dedek razveseljuje poslušalce doma in po svetu.
Umrl tudi Sandi Čolnik |
.
