Festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi

Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi neprekinjeno deluje že vse od leta 1979 in je letos dočakal že svojo 37. izvedbo. Pobudnika za njegovo ustanovitev sta bila dirigent Anton Nanut ter skladatelj in dolgoletni dekan akademije za glasbo Marjan Gabrijelčič. Festival povezuje kraje, ki jih je zaznamoval skladatelj Marij Kogoj, po katerem nosi ime: Kanal ob Soči in Gorico, kjer se je šolal, Trst, kjer se je rodil, Ljubljano, kjer je služboval. A prostor delovanja festivala je bistveno širši. Njegovo osnovno poslanstvo je, da slovenska javnost spozna sodobne slovenske ustvarjalce in poustvarjalce resne glasbe. Zato sistematično spodbuja slovenske skladatelje k ustvarjanju novih skladb. »V dobri sedemintridesetletni zgodovini je bilo na festivalu ob glasbi starejših obdobij krstno izvedenih okoli štiristo novih slovenskih skladb. Slovenska dela so poleg domačih izvajali številni vrhunski tuji ansambli, ki so skladbe ponesli v svojo domovino. Z doslednim vztrajanjem pri svojem poslanstvu in programski shemi, ki je ostajala nespremenjena vsa leta, je festival trajno zarisal sledi v slovensko kulturno zakladnico in ima zato tudi poseben pomen,« nam je zaupala redna obiskovalka festivala in vse od začetkov aktivna soustvarjalka galerijskega programa Tatjana Pregl Kobe. »Koncerti vsakokrat potekajo v različnih krajih na Primorskem tja do Rezije in Benečije. Pri organizaciji vrhunskih programov člani sveta festivala, ki mu vsa leta predseduje akademik Ciril Zlobec, redno sodelujejo z zamejskimi organizacijami, Glasbeno matico iz Trsta, Kulturnim centrom Lojze Bratuž ter številnimi drugimi organizacijami in uglednimi kulturnimi delavci.«

Osrednji dogodek letošnjega festivala bo potekal v soboto, 17. septembra, v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti gori, enem najbolj tragičnih krajev iz 1. svetovne vojne, kjer je umrlo na tisoče slovenskih, italijanskih in avstrijskih vojakov. Tam bodo krstno izvedli simfonično pesnitev Barve zelenega smaragda, ki jo je skladatelj Avgust Ipavec posvetil stoletnici prve svetovne vojne. Poleg Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo sodelovali zborovski pevci, plesalci in recitatorji. Pokrovitelj dogodka je predsednik republike Borut Pahor. Po Sveti gori bo predstava na Ipavčevo, skladateljevo željo gostovala še na Dunaju in v Milanu. To bo po pričakovanjih direktorja festivala Kogojevi dnevi Petra Blažeja in vseh organizatorjev pomenilo veliko promocijo festivala Kogojevi dnevi in slovenske kulture nasploh v sosednjih državah in Evropi.

»Organizatorji festivala vključno s člani Prosvetnega društva Soča in predsednico Milico Zimic vsa desetletja opravljajo svoje delo brezplačno. Zavedajo se, da s svojo kulturno zagnanostjo sistematično utrjujejo duh univerzalnosti in širine ter brišejo meje med lokalnim in svetovljanskim. Njihov poklon ustvarjalni identiteti slovenskega naroda je pravi fenomen trdoživosti in vztrajnosti. Vzpostavili so tradicijo, vredno iskrenega spoštovanja in zahvale,« je na sprejemu pred odprtjem povedal župan Andrej Maffi. Temu velja dodati, da ministrstvo za kulturo iz leta v leto zmanjšuje sredstva za festival. Občina Kanal in nekateri sponzorji držijo prireditev nad gladino. Kljub temu so vsi koncerti brezplačni, prav tako ogled spremljajoče razstave. »Ogrožen pa je program, saj se zmanjšuje število koncertov, kar je škoda. Glasbene prireditve so povezane tudi z literarnimi večeri, likovnimi razstavami in drugimi kulturnimi dogodki, vsako leto pa festival eno od prireditev nameni glasbenemu ozaveščanju najmlajših in mladine. Z več sredstvi bi kazalo več pozornosti namenjati mladim ustvarjalcem pa tudi širjenju kulturne ozaveščenosti najmlajših poslušalcev in gledalcev. Na mladih svet stoji.«

V kanalski Galeriji Rika Debenjaka tokrat gostijo Evgena Bavčarja, ki je svojo razstavo posvetil vsem civilnim invalidom vojne. Strokovni besedili sta prispevala umetnostna zgodovinarja Michael Gibson in Verena Koršič. Fotograf, filozof in borec za pravice slepih je letošnji dobitnik nagrade državljan Evrope. »V svoji plemeniti, gosposki osebnosti združuje svetovljansko širino in goreče domoljubje, Slovenija je zanj edina zemlja, edina pokrajina, ki jo je videl, z ljudmi, katerih obrazi so se mu neizbrisno vtisnili v spomin in jih kot čaščene ikone hrani v svojem videčem spominu. Pri Bavčarju fotografija izhaja iz filozofskih razmišljanj. Tega ne počne zaradi provokacije, za tem je ogromno dela in refleksije. Zanj je fotografija predvsem možnost, da spregovori o pravici slepih do podobe.« Ob neki priložnosti je povedal: »V okulocentričnem svetu, kjer je oko središče vseh zaznav, smo bili slepi zgolj predmeti pogleda drugih. Bili smo v nekem smislu le absolutni modeli pogleda drugih. Če pa tudi mi fotografiramo, metaforično vračamo tisti pogled, ki je sicer le tehnološki. S svojim delom izražam poglede notranjega, duhovnega očesa, zato je moje fotografiranje par excellence actus mentis.«