NOV ALBUM

Dobri možje skupine Same babe pri Cankarju

Objavljeno: 10.01.2014 16:57Posodobljeno: 10.01.2014 16:57

Skupina Same babe bodo 14. januarja predstavile že tretji studijski album.

  • Same babe muzicirajo od leta 2003. Foto: Janez Pelko

Že prsti ene roke bi zadostovali, da bi prešteli resnično duhovite, pronicljive in prepričljive glasbene kolektive na domači sceni; in med njimi bi skupina Same babe brez pomisleka predstavljala sredinca. Tale karizmatična gesta roke v marsičem ponazarja njihov odnos do domnevnih pravil v glasbenem cirkusu, želenega vedenja in dovoljenih besed. Prav zaradi tega kolektiv, ki se je sestavil leta 2003, prinaša veliko svežine in prepotrebne prevetritve, obenem pa dokazuje, da imata neposrednost in senzibilnost zelo velik doseg.


Same babe:

Viki Baba (vokal, kitara),
Miha Nemanič (vokal, orglice, šejker, tamburin),
Marko Voljč (vokal, trobenta, šejker, tamburin),
Marko Jelovšek (vokal, kontrabas),
Uroš Buh (vokal, bongosi, bobni),
Matjaž Ugovšek - Ugo (vokal, kitara)

Sveža izdaja

Same babe so nam avtorski prvenec Terezijanske podarile leta 2011 (leta 2007 so že izdali konceptualno ploščo z uglasbitvami Janeza Menarta), tokrat pa se nam predstavljajo s svežo izdajo Dobri možje, ki je izšla pri založbi Pivec.

Dobri možje je preplet glasbe in besede, slogovno razgibana pustolovščina, ki spada med tiste izdaje, ki so se pojavile ob pravem času na pravem kraju. V tem pogledu je album svojevrsten otrok časa, ki nam drži ogledalo in odpira oči. »Ja, album je otrok časa, čeprav ne docela. Album ni ad hoc odziv na trenutno pogrošno stanje, ki ga živimo. Veliko pesmi je nastalo že precej pred aktualno ekonomsko krizo oziroma pred katastrofo, ki jo je povzročila v naši družbi. Mnogo anomalij, ki povsod bijejo v oči, je bilo namreč tu že prej, a so bile kar nekako prezrte. Morda so me zato še toliko bolj motile, ker se o njih ni dosti razmišljalo, kaj šele govorilo in prepevalo, saj se ljudem ni ljubilo ukvarjati z njimi. Je pa gotovo res, da album v končni obliki najverjetneje ne bi bil tak, kot je, če ne bi nastal v sedanji grozljivki. A pozor, ogromno problematik, na katere opozarjajo pesmi z albuma, ostaja še naprej prezrtih. To pa je tisto, kar je najbolj zahrbtno,« nam je zaupal vodja skupine Viki Baba.

Izvir albuma je naslovna pesem Dobri možje, ki je leta 2009 skupini Same babe prinesla veliko zmago na Festivalu slovenskega šansona. »Leto zatem je na kompilaciji Vala 202 – Imamo dobro glasbo izšel naš do zdaj radijsko najbolj predvajani komad Zjutraj ptički prav lepo pojo. Ti dve pesmi ter naš koncertni hit Repa, korenje so hrbtenica albuma, na katero smo navezovali druge pesmi iz našega repertoarja (nekaj je bilo že celo prej posnetih na živih nastopih), nove pesmi in pa celo tiste, ki sem jih napisal že davno za svojo prejšnjo skupino Dada Band in ki niso prišle do širšega občinstva.« Vikiju moramo pritrditi, da skladbe delujejo zelo skladno kot zbirka, ki je bila narejena na mah in je zelo angažirana. »Rdeča nit, ki se vleče skozi vsebino albuma, so različne pokvarjenosti, ki si jih dovolimo ljudje, od na videz bolj nedolžnih, kot na primer pretirana samovšečnost, pa vse do nekrofilije. In seveda do trenutno najbolj razvpite: sesuvanja vsaj približno pravične družbe zaradi lastnih koristih. Zaradi brezmejnega polnjenja lastnega trebuha in ega torej. Glede na to, da smo Same babe in v resnici torej sami dedci, he he, je vse skupaj predstavljeno skozi moško optiko,« je dodal Viki Baba, ki je avtor vseh besedil na plošči z izjemo uglasbene miniaturke Pomlad Ervina Fritza in krajše recitacije Kapitalistu kazal tiča Matjaža Ambrož. Velja omeniti tudi odlično vizualno podobo zgoščenke, ki je delo Kamile Volčanšek in Kostje Gatnika.

Predstavitev z odmevnimi glasbenimi gosti

»Delati ta album je bil prav svojevrsten užitek, a hkrati aranžerski izziv, ker smo ga prvič ustvarjali kot šestčlanski bend in ne zgolj štiričlanski. To vedno pomeni, da se vloge v skupini nekoliko spremenijo. Največji izziv je bil, kako tako raznolik glasbeni material povezati v homogeno in smiselno zvočno celoto. Na plošči je namreč moč slišati vse od a cappella vložkov in akustičnih miniaturk do polnokrvnega rocka in funka ter celo prismuknjenega norenja s pleh muziko. Glede na odzive nam je, kot kaže, vendarle uspelo. Uf!«

K odlični zvočni sliki plošče je veliko prispeval tudi sloviti buldožer Borut Činč, ki je s fanti iz skupine Same babe sodeloval že na njihovi prejšnji plošči Terezijanske. Ustvarjalci so se odlično ujeli tako na osebni kot ustvarjalni ravni. »Treba je poudariti, da je Borut Činč na obeh ploščah sodeloval zelo tvorno in kreativno, torej tako, kot pravi producent mora. Njegov prispevek h končnemu izdelku je bil torej ne zgolj nezamenljiv, temveč kar ključen! Drugače pa se s Činčem, čarovnikom na orglah, zelo ujamemo tudi kot glasbeniki in v živo tudi kdaj zaigramo skupaj. Resnično upam, da bomo naša skupna muziciranja kdaj tudi izdali na albumu, a o tem drugič.«

Kako je novi album slišati v živo na odru, se bomo lahko prepričali v torek, 14. januarja, ob 20. uri v Klubu Cankarjevega doma. Šlo bo za prav poseben glasbeni večer, saj se jim bodo na odru pridružili Činč, pevka Maja Marovt, pravnik in pisatelj Matjaž Ambrož ter dramski igralec Dejan Pevčević, s katerim so fantje minulega septembra izvedli glasbeno-poetično turnejo Jesenske serenade po slovenskih gradovih. »Hja, spored, kot ga še nismo odigrali in ga verjetno ne bomo imeli priložnost nikoli več! Čeprav bo v prvem planu predstavitev nove plošče, bomo zaigrali še nekaj starejših pesmi, ki se zelo smiselno vklapljajo v koncept albuma Dobri možje, ter tudi precej pesmi, ki jih sploh še nismo izdali, torej s šele prihajajočih plošč.«

Dobri možje je bila zmagovalna skladba na festivalu slovenskega šansona.

Skladba Gospodarji

»Verjetno je to pesem, za katero bo marsikateri poslušalec prepričan, da je napisana kot reakcija na turbulentno dogajanje minulega leta, a sploh ni tako. Besedilo zanjo sem napisal že leta 2004 v bolnišnici, in sicer v stanju, ko ni bilo popolnoma jasno, ali bom sploh preživel ali ne. Napisal sem ga za takratni bend našega pevca Mihe Nemaniča, torej bend Holder, a ga niso nikoli uporabili za katero od svojih plošč. Na to besedilo sem seveda popolnoma pozabil, kar glede na stanje, v katerem sem ga napisal, niti ni bilo čudno! No, potem ga je Miha po dolgih letih prinesel na našo vajo in me moral kar nekaj časa prepričevati, da je besedilo res moje. Komad pa se je res ujel s štimungom naše plate kot ata na mamo in je postal eden nosilnih na njej.«  

 

Predstavitvene informacije