Andraž Hribar, precej netipičen in v javnosti bolj malokrat opažen izvajalec, spada med najbolj poslušane slovenske izvajalce. Nekatere njegove pesmi, na primer Življenje je ali Moja moja, s katerima se je predstavil na EMI v letih 2001 in 2002, so na radijskih postajah zavrteli tolikokrat, da so nekateri začeli prositi, naj za božjo voljo vendar malo prenehajo.
Še precej Andraževih skladb je na seznamu pogosto predvajanih, in Andraž je glasbenim urednikom za to seveda hvaležen. V njem, »introvertiranem ekstrovertirancu«, kot se opiše, vendarle ždi »striček, ki si želi biti slaven«. Nekoč, ko je bil še mlad in nestrpen, je bil glas tega strička močnejši, z leti se je precej unesel in dal ustvarjalni iskrenosti prednost pred nastopaštvom.
Ne živi od glasbe
Andraž Hribar ni hiperproduktiven, ne mara štancanja. »Iščem ugoden trenutek, ko me zagrabi tista zamaknjenost, in pesem se napiše. Če se ne, si pa nič ne zamerim.«
Vsakih nekaj let izda album, doslej so bili to Lubika, Življenje je, Tretja plata in nazadnje Narobe ton, od tega je minilo že šest let. Zdaj se vendarle bliža izdaja novega, producent je Andrea Flego - Effe, in zmaga na popevki bi utegnila stvari nekoliko pospešiti.
Andražu Hribarju se pač ne mudi. Tudi zato, ker ne živi le od glasbe. Ne bi šlo, sploh ne, če želi ostati zvest samemu sebi in svojemu načinu ustvarjanja. Glasbo mu je dal v gene oče Milan, pevec skupine Prah. Andraž se je v glasbeni šoli najprej učil igrati klavir, potem se je zbudila ljubezen do kitare. No, malo tudi zaradi praktičnosti, »ker jo imaš vedno s seboj, tudi takrat, kadar se imaš najlepše – na plažah, zabavah, najstniških žurih, na faksu, na vseh možnih zabavah – in seveda ti priraste k srcu, ker vse lepo podzavestno povezuješ z njo. Ko jo primem v roke, sem poln zgodb, nostalgije in spominov.«
V najstniških letih je v različnih skupinah igral predvsem električno, na solistični poti je njegova ljubica akustična.
Rad nastopa v živo, petje na plejbek ga dela živčnega, ker se mu zdi, da ga ljudje takrat predvsem gledajo in manj poslušajo. On pa hoče, da poleg melodije prisluhnejo tudi besedam, saj se s svojimi pesmimi trudi v svet poslati tudi neko sporočilo. In svet narediti malo bolj lep.
Njegov dom je v Kočevju, sebi in svojima dvema otrokoma veliko raje privošči tišino narave kot vrvež mesta. In prav nič se mu ne zdi, da mu življenje v provinci otežuje kariero, kot velik ljubitelj potovanj se je že zdavnaj prepričal, da je Slovenija s stališča obvladljivosti zgolj malce večje mesto.
Dobri ambasador
Diplomiral je iz tržnega komuniciranja. Znanja s tega področja za oblikovanje svoje medijske podobe ne uporablja prav dosti, laže je svetovati drugim, pravi, nekako v slogu, da je kovačeva kobila po navadi bosa. Pa še tisto svojo glasbeno iskrenost bi morda načel, če bi se začel preveč ukvarjati s tem, v kakšni embalaži jo bo ponudil.
Poleg glasbe je njegova strast tenis, tudi na turnirje gre rad. Poskuša živeti prijazno do sebe in sveta, v katerem živi. Zato mu dobrodelnost ni tuja, med drugim je ambasador fundacije Utrip humanosti.
Andraž Hribar življenje in s tem tudi glasbo raje čuti, kot da bi preveč razmišljal. Zato je nekoč rekel, da raje dela z ljudmi, »pri katerih ni razpravljanja o tem, ali je nekaj prehitro ali prepočasi in prenizko ali previsoko. Veliko raje se pogovarjamo o občutkih, kako stvar deluje.«
Strička, željnega slave, je Andraž v sebi dodobra umiril, že pred leti je dejal, da se več ukvarja s tem, kaj bo, ne pa s tistim, kar je bilo. Ko se bo, no, saj mu gre tudi s tem že kar dobro, osredotočil na trenutek tu in zdaj, bo nemira, ki ga je ta čas sicer poln, v njem še manj, ustvarjalnosti pa še več. Vseh pesmi, ki jih nosi v sebi, seveda še ni napisal.
Pet vprašanj za Andraža Hribarja
Vaša najizrazitejša značajska lastnost?
Mislim, da je to zagnanost. Ko dobim idejo, jo poskušam nemudoma uresničiti.
S kom bi si želeli preživeti dan?
Najraje s svojimi prijatelji in družino.
Vaša največja razvada?
Težko bi se odločil med dobro hrano in dobrim vinom. Verjetno oboje.
Vaša najljubša knjiga?
Steinbeckova Ulica ribjih konzerv.
Vaša najljubša jed?
Sveža divja orada na žaru, dobro začinjena z rožmarinom in oljčnim oljem. In kozarec refoška.
Oseba meseca: Darko Đurić
Za osebo meseca septembra ste izbrali Darka Đurića.
Trije srečni nagrajenci, ki bodo prejeli darilni bon Studia moderna v vrednosti 40 evrov, so:
Petra Pavrič,
Bezina 15,
Slovenske Konjice,
Daniel Damijan,
Mrzla Luža 7,
Velika Loka,
Mirna Peroša,
Jadranska 13, Ankaran.
