JUBILEJ

Desetletje Dam domače glasbe

Objavljeno 16. avgust 2013 22.20 | Posodobljeno 16. avgust 2013 22.21 | Piše: Drago Vovk

V damskem klubu se rade srečujejo, obujajo stare spomine in seveda zapojejo.

Za fotografijo dam je potreben širok objektiv. Foto: Marko Novak

Bilo je novembra pred dobrimi 10 leti, ko se je uresničila moja želja spoznati pevke domače glasbe in se srečevati z njimi. Na prvem srečanju nas je bilo šest, nato pa je iz leta v leto število članic raslo in tako nas je danes v klubu Dam domače glasbe že 28. Ker smo precej stroge do kakovostnega javnega nastopanja v domači glasbi, v svoje vrste sprejemamo res samo najboljše in najbolj prepoznavne pevke in inštrumentalistke, ki so v letih javnega nastopanja vtisnile neizbrisen pečat in obogatile našo domačo glasbo. Nekatere članice so si ob druženju, poleg izmenjavanja mnenj in bogatih izkušenj, želele še nekaj več in tako smo začele skupaj še prepevati, kmalu so prišli tudi prvi javni nastopi. V desetih letih jih je bilo več, prvi pa je bil ob 50-letnici delovanja ansambla Štirje kovači. Pele smo tudi na Noči Modrijanov in s Prifarskimi muzikanti v Cankarjevem domu, na Alpskem večeru in še kje,« je opisala začetke veselega druženja in nastopanja znanih, priljubljenih in tudi že legendarnih pevk slovenske narodnozabavne glasbe, zbranih v skupini Dame domače glasbe, citrarka Cita Galič, pobudnica srečanj.

Damski klub

Poleg nje so dame domače glasbe še Jožica Brdnik (ans. Ivana Ruparja, Laufarji), Romana Cafuta (ans. Braneta Klavžarja), Jelka Hafner (Igor in zlati zvoki), Ingrid Brüggemann Huberti in Anita Zore (Slovenski muzikantje), Ema Prodnik, Jožica Svete Širca, Marija Ahačič Pollak in Joži Kališnik (ans. bratov Avsenik), Barbara Kolarič in Blanka Svenšek (ans. Ekart), Darja Kosec (Slovenski kvintet), Stanka Kovačič (ans. Borisa Kovačiča), Erna Kramer, Tatjana Vidmar in Jelka Potočnik (sestre Potočnik, Dobri znanci), Majda Petan (Štajerski vagabundi), Majda Renko Petrič (ans. Vilija Petriča), Ana Resnik (ans. Maksa Kumra), Renata Smolnikar (Razpotniki), Marta Stare (ans. Rž), Hermina Šegovc (Štirje kovači), Vera Šolinc (Gašperji, Vera&Originali), Jožica Gabrijel Vidic (Marela), Brigita Vrhovnik Dorič (Nagelj, Jodelexpress), Erika Zakonjšek (Slovenija) in Sonja Zupan (ans. Zupan). Članici sta bili tudi žal že pokojni Jožica Mavsar (ans. Petra Finka) in Majda Korošec (ans. Nika Zajca). Pogoj za sprejem morebitnih novih članic je vsaj 20 let uspešnega dela na področju narodnozabavne glasbe.

Leta 2004 so dame domače glasbe ustvarile prve posnetke, pozneje so še večkrat kaj posnele, letos pa so dočakale izid zgoščenke, ki pomeni tudi slavnostno praznovanje desetletnega druženja, sodelovanja in tudi ustvarjanja. Stanka Kovačič je vesela: »Izdale smo dvojni cede. Na prvi plošči je deset znanih skladb v novih preoblekah, skupaj smo zapele stare uspešnice Kam le čas beži, Prinesi mi rože, Tam, kjer murke cveto, Šumijo gozdovi domači in podobne. Na drugi pa se je vsaka izmed nas predstavila s svojo najbolj razpoznavno skladbo.«

Obujanje spominov

Ko se srečujejo, so v ospredju pogovorov seveda spomini na stare, lepe čase. »Štiri- ali petkrat na leto se srečujemo, hodimo na izlete, ki jih vsako leto pripravi ena izmed nas, in tako spoznavamo njene domače kraje in znamenitosti. Ob takšnih druženjih se kar precej pogovarjamo tudi o časih, ko smo bile še vsakodnevno glasbeno dejavne, je pa tudi res, da nismo vse nastopale ob istem času, časovni razpon je precej raztegnjen. Sestre Potočnik smo bile zares delavne pred 40 leti in še več, Stanka pa Marija Ahačičeva tudi, nekatere članice pa so začele nastopati pozneje. A veliko se pogovarjamo o tem, kako smo včasih snemale ... Ansamblov je bilo tedaj malo, so bili pa zelo kakovostni in besedilom je bila namenjena velika pozornost. Danes je ansamblov veliko in moram reči, da je med njimi tudi nekaj zelo dobrih. Precej je tudi snemalnih studiev, mi pa smo nekdaj lahko snemali le v RTV-studiih v Ljubljani, Beogradu ali Zagrebu,« pove izkušena Erna Kramer. Stanka Kovačič, danes predsednica kluba – pred njo je bila to Majda Renko Petrič –, pa se spominja še ene zanimivosti: »Mi smo morali vse posneti v enem kosu, od začetka do konca! Če se je kdo zmotil, se je snemanje ustavilo in smo morali peti in igrati od začetka. Vsi. Tako da nam zdaj, ko smo snemale nove priredbe starih skladb, v snemalnem studiu res ni bilo težko.«

Deli s prijatelji