PO DOMAČE

Citre so 
spet 
zvenele 
v Grižah

Objavljeno 14. junij 2016 10.10 | Posodobljeno 14. junij 2016 10.12 | Piše: Mojca Marot

Trideset let mineva od prve revije Zlate citre, ki so jo pripravili prizadevni organizatorji v Grižah, nanjo pa povabili številne slovenske citrarje in citrarke.

Četrti slovenski citrarski večer, ki ga prireja Citrarsko društvo Slovenije, je letos izzvenel v Grižah, posvečen pa je bil 30-letnici prireditve Zlate citre. »Posebnost te prireditve je, da na njej citrarji, sami ali ob spremljavi drugih inštrumentov, igrajo samo slovensko ljudsko ali avtorsko glasbo različnih žanrov,« pove Peter Napret, soorganizator prireditve in predsednik Citrarskega društva Slovenije.

Prvič že pred 30 leti

Letos, ko so se citrarji v Grižah spet zbrali, pa je bilo tam tudi pet citrarjev, ki so nastopili na prvi reviji v Grižah pred 30 leti. To so bili Cita Galič, Zvone Horvat, Monika Heričko, Karli Gradišnik in Tomaž Plahutnik, ki so iz rok žalskega župana Janka Kosa zato prejeli posebna priznanja, žal pa je zaradi bolezni manjkal Miha Dovžan.

So pa v Grižah letos nastopili Vokalni kvartet Ajda s citrarko Tino Kseneman, Komorna skupina Glasbene šole iz Logatca, citrar Marjan Beton, ki igra na mandolinske citre, pa Veronika Zajec, ki igra na violinske citre, nastopila je Skupina mladih iz Griž, v kateri sta citrarki Sara in Brina Gabrovec, Slovenski citrarski kvartet, v katerem igrajo Anita Veršec, Janja Brlec, Tomaž Plahutnik in Peter Napret, pa Banda citrarska, ki jo vodi Peter Napret in deluje pod okriljem Kulturnega društva Ihan, domača skupina Ubrane strune, v kateri na citre igra Božo Trnovšek, ki je tudi predsednik Turističnega društva Griže, nastopila sta Cita in Jože Galič, ki bosta prihodnje leto praznovala 40-letnico skupnega muziciranja, pa tudi Citrarski orkester Glasbene šole Brežice. 

Glasbilo revežev

Citre, ki so bile menda nekoč doma pri vsaki hiši, so še danes zelo priljubljen inštrument. Posebno so se ljudem prikupile zaradi svojega zvoka, kot je poudaril Jože Galič, ki je prireditev povezoval, še posebno v 19. stoletju. Sprva ljudsko glasbilo revežev, predvsem kmetov in hlapcev, je takrat, kot je na prvem kongresu jugoslovanskih etnologov in folkloristov leta 1983 v Rogaški Slatini dejala Mira Omerzel Trlep, postalo najmodnejše glasbilo po vsej Evropi, citranje pa, poleg pitja kave, prava modna muha.

Deli s prijatelji