OBLETNICA

»Če bi pela z Avseniki, bi te slišal ves svet«

Objavljeno 24. marec 2013 10.10 | Posodobljeno 23. marec 2013 22.11 | Piše: Saša Pivk Avsec

Petkov večer Pod Avsenikovo marelo tokrat posvečen sopranistki Emi Prodnik.

Sandra Križan in Barbara Leben sta zapeli v duetu (foto: Media butik).

V letu, ko praznujemo 60-letnico Avsenikove glasbe, je Pod Avsenikovo marelo v Begunjah na Gorenjskem še posebno veselo. V okviru Avsenikovega zlatega abonmaja je vsak mesec en večer posvečen enemu od članov zlate Avsenikove zasedbe iz obdobja albuma Zlati zvoki. Po Večeru Vilka Ovsenika, Slavka Avsenika, Franca Koširja, Mika Sossa in Albina Rudana je bil v petek večer izvrstne sopranistke Eme Prodnik, ki je v Ansamblu bratov Avsenik prepevala polnih devetnajst let. Njeni prvi napevi so se rojevali pod Kamniškimi planinami, prepevala je že v osnovni šoli, pozneje v gimnaziji in na domačem koru. Njena največja želja je bila, da bi se uveljavila kot koncertna pevka klasične glasbe, pa sta ji pot prekrižala brata Avsenik.

Prvič je zapela v duetu s Francem Korenom leta 1962. Njen sopran je takrat nadomestil prvo damo ansambla Danico Filiplič. Eme na spominskem večeru pri Avseniku tokrat ni bilo, so pa njej v čast ob spremljavi ansambla Gregorji zapele odlične pevke. Jelka Hafner, pevka pri ansamblu Igor in zlati zvoki, ki je bila pred leti razglašena za najboljšo pevko narodno-zabavne glasbe, odlična pevka in klarinetistka Sandra Križan, katere največja vzornica in najljubša pevka je Ema Prodnik kot tudi Barbare Leben, ki je s prvo zapela v duetu, kot je Ema nekoč rada snemala in prepevala dvoglasno, komaj 13-letna Zala Smolnikar, ki se je rodila v glasbeno družino mami Renati in očetu Robertu, ki sta znana glasbenika, komponista in pedagoga. Enega najlepših valčkov Čakala bom so zapele pevke Ženskega pevskega zbora Plamenke iz Preddvora pod vodstvom Sonje Puzin, posebna gostja večera pa je bila romantična duša, ki Avsenikove skladbe prepeva tudi v Moskovski filharmoniji, Manca Izmajlova. Slišati je bilo skladbe, ki sta jih brata Avsenik napisala posebej za glas Eme Prodnik, kot so V gozdni samoti, Sinje morje, Nabrala bom šopek cvetja in druge. Zanjo je bilo nadvse pomembno, da so se besede dotaknile njenega srca, ker so potem zazvenele tudi v duši poslušalca. Tudi v njenem primeru je imela prav mama, ki ji je, ko se je srečala s pomislekom sprejeti ali ne izziv postati del Ansambla bratov Avsenik, dejala: »Če bi pela z Avseniki, bi te slišal ves svet!« Imela je prav. 

Deli s prijatelji