LEGENDARNI KITARIST

Brezhibno in ležerno

Objavljeno 06. maj 2013 14.01 | Posodobljeno 09. maj 2013 14.57 | Piše: A. P.

Mark Knopfler je v Stožicah navdušil.

Mark Knopfler na odru Stožic s svojo rdečo stratokasterico.

V soboto so ljubljanske Stožice gostile enega najvplivnejših kitaristov vseh časov, Marka Knopflerja. Motor kultne zasedbe Dire Straits nas je tokrat obiskal v okviru predstavitvene kariere svojega aktualnega solo albuma Privateering. Ležerne skladbe imajo korenine v tradicionalnem ameriškem bluesu, z rockersko dušo in priokusom etna. Zasedba je na odru delovala brezhibno, uigrano in igrivo. Velik poudarek nastopa je bil na zvoku glasbil, ki ga niti akustično obupni dvorani ni uspelo zagreniti, čeprav je mestoma zelo moteče odmevalo. To je nedopustna zvočna motnja, ki bi jo morali že davno odpraviti – zaradi nje se prav razveselimo, če koncerti večjih zvezdnikov niso v tem športu posvečenem objektu.


Demanti

»Dvorana Stožice je večnamenska športna dvorana in je že večkrat dokazala, da je primerna tudi za glasbene dogodke na najvišji, svetovni ravni. V Dvorani Stožice je bila akustika rekonstruirana septembra 2011 in takrat se je odmev zvoka z 9,5 zmanjšal na 2,5 sekunde. Po rekonstrukciji akustike je bila slednja pohvaljena s strani strokovnjakov, obiskovalcev in nastopajočih. V kolikor na posameznih delih dvorane pride do odboja zvoka, to ni več predmet akustike, temveč ozvočenja, ki je del celotne produkcije izvajalca in organizatorja dogodka,« je v odgovoru zapisala vodja za stike z javnostjo Šport Ljubljane Živa Kasagić.

 

Razprodan koncert

Razprodan koncert je ponudil dve uri glasbe, med drugimi nekaj hitov skupine Dire Straits, ki so, roko na srce, še vedno med najbolj priljubljenimi skladbami v Glasgowu rojenega glasbenika. Tako smo slišali Romeo and Juliet, Brothers in arms, So far away in izvedbo desetminutne skladbe Telegraph road. Mark je bil zelo korekten in inovativen, vendar smo pogrešali malce več energije, saj smo včasih dobili občutek, kot da se vozimo z zategnjeno ročno zavoro. Že res, da gospod šteje uglednih 63 let in da je od nekdaj znan kot žametno in ležerno umeščen glasbenik, ki ga radi primerjajo z Leonardom Cohenom. A ta kljub izvajanju počasnejših skladb polni prostor z glasbo in energijo, Mark pa srka energijo in povzroča bolečine v vratu. Verjetno je prav pomanjkanje ščepca živahnosti in igrivosti tisto, kar zadržuje dokončen uspeh njegove solistične kariere.

Deli s prijatelji