Medtem ko so Nesrečniki začeli pohod tudi po slovenskih kinematografih, se eden izmed najboljših gledaliških producentov na svetu Cameron Mackintosh zahvaljuje Susan Boyle, saj brez nje filma menda sploh ne bi bilo.
Že neštetokrat smo se spomnili tistega dneva, ko je britanska senzacija, ki na prvi pogled ni obetala novih milijonov v žepu Simona Cowella, stopila na oder in začela sanjati svoje sanje. Z brezhibno izvedbo pesmi je osvojila občinstvo, a ne popolnoma, saj jo je na koncu premagala plesna skupina. Na svojem prvem nastopu v glasbenem šovu Britanija ima talent je pela pesem iz muzikala Nesrečniki I Dreamed A Dream. Od takrat je menda tudi uspešna gledališka igra povsem drugačna. Kot se je spremenilo njeno do takrat preprosto podeželsko življenje, je ona s svojo verzijo pesmi spremenila tudi muzikal. Tako pač trdi britanski gledališki producent Mackintosh, ki je v dolgoletni karieri produciral številne komercialno uspešne muzikale; poleg Nesrečnikov še Fantoma iz opere, Mary Poppins, Oliver!, Miss Saigon in Mačke. Prav Susan Boyle je bila po njegovih besedah razlog, da so začeli razmišljati o filmu Nesrečniki. »Vedno sem govoril, da ji veliko dolgujemo. To je bil eden izmed tistih velikih čudežev, ki jih nihče ni nikoli načrtoval,« je nad njenim pevskim talentom navdušen Cameron. Nesrečniki pod njegovo taktirko so na odru živeli kar 23 let, preden se je škotska senzacija pojavila na odru glasbenega šova. Zdaj se zgodba Victorja Hugoja iz leta 1862 poteguje za osem oskarjev, tudi v kategoriji za najboljši film.
Nesrečnikov pa brez Mackintosha pravzaprav ne bi bilo, francoski skladatelj je namreč ob ogledu muzikala Oliver! ugotovil, da je lik iz te zgodbe zelo podoben enemu od likov iz Nesrečnikov. Leta 1980 je skupaj z Alainom Boublilom napisal skladbe za album s pesmimi na temo Hugojevega romana, istega leta jeseni pa so si gledalci v Parizu že lahko ogledali prvo predstavo.
