Mariborska igralka in glasbenica Maja Pihler Stermecki - Bilbi je od nekdaj veljala za umetnico, ki preseneča. Nikoli nisi mogel uganiti, s kakšno pričesko bo pozdravila novi dan, njena oblačila so inovativna, odštekana in živobarvna. Tudi njena glasba je izvirna, prikupna in nalezljiva. Po vrtoglavem uspehu skladbe Hvala za vijolice (2010) in približno leto dni starejšem studijskem prvencu Drobne slike je postala nepogrešljiv del slovenske glasbene scene, navduševala je na številnih festivalih in glasbenih revijah, v televizijskih oddajah. Slavi navkljub je Bilbi ostajala dostopna in skromna, vedno pripravljena dati izjavo, intervju, noben koncert ji ni bil odveč, nobena publika neprimerna. Na odru pa je ostajala neuklonljiva profesionalka z najvišjimi standardi kakovosti.
Pred debelim letom se je začelo šušljati, da s svojim možem Gregorjem sestavlja udarno ekipo vrhunskih glasbenikov in se pripravlja na snemanje novega albuma. Bilbi je takrat že imela v žepu pustolovščino s slovensko popevko in Evrovizijo. Tiste snovi je bila prva skladba, ki je napovedala novi album, v njej so se že skrivali namigi, da bomo imeli opraviti s svojevrstnim naslednikom prvenca. »Poskušali smo se čim manj obremenjevati s tem, kar je bilo in kar še bo. Od vsega začetka smo se zavedali, da smo kakovostna, močna, kreativna ekipa, ki ima pred seboj dober in zrel material za drugo studijsko ploščo. To je logično nadaljevanje prve plošče. Rastemo in se razvijamo. In tako je tudi z glasbo, ki jo ustvarjamo,« nam je zaupala Bilbi.
Album Toskana, ki ga je z zasedbo Direktorji – Peter Dekleva (kitare), Luka Herman Gaiser (bas), Davor Klarič (klaviature), Urban Krč (bobni) – premierno predstavila konec minulega meseca v Kopru, združuje 12 razmeroma raznolikih skladb, prav vsaka je zgodba zase, zanimiva, pripravljena na raziskovanje. »Ustvarjalni proces je bil precej različen. Pri pisanju sicer ne, veliko dodatne kreative se je zgodilo na vajah, pri oblikovanju aranžmajev. Z Gregorjem sva se zavedala, da se bo z novo ekipo marsikaj spremenilo. Veliko srečo imava, da sva naletela na krasne, zanimive ljudi in hkrati odlične glasbenike. Vsem nam je skupno to, da imamo radi dobro muziko ne glede na žanre, in tako smo se vsi prepustili potovanju v neznano z novimi skladbami. Velik navdih za nas so bila šestdeseta in sedemdeseta leta, vendar smo iskali tudi kaj sodobnega, naš osebni glasbeni izraz. Pozneje v studiu smo delali po načinu snemanja v živo, kjer glasbeniki sedijo v isti sobi in igrajo svoje instrumente. Res je, da takšen način snemanja vzame ogromno časa, vendar so rezultati izjemni. Posnetki so polni življenja in imajo poseben naboj. Poleg dodelanih aranžmajev je to mogoče tudi glavna nadgradnja nove plošče v primerjavi s prvo.«
Temu lahko pritrdimo že pri poslušanju prve skladbe na plošči Zaradi bolezni v ansamblu, ki ima korenine trdno prepletene z mariborsko glasbeno tradicijo, v njej zasledimo odmev poznega Lačnega Franza, Bilbi pa v svojem ustvarjalnem naletu spominja na glasbenice, kot je bila Janis Joplin (to smo preprosto morali zapisati). Tovrstni rockerski priokus niti ni presenečenje, saj je kot producent plošče nastopil izjemen kitarist Peter Dekleva, ki deluje v številnih slovenskih skupinah, na primer v Društvu mrtvih pesnikov in Srečni mladini. »Peter se nam je najprej pridružil kot kitarist, zaradi spleta okoliščin in podobnega dojemanja pa se je znašel za producentsko taktirko te nove plošče. Peter je eden najbolj inovativnih, drznih glasbenikov in producentov pri nas in resnično menim, da se njegove glasbene vizije trenutno lahko kosajo z največjimi v svetovni glasbeni industriji. Našli smo se predvsem v odprtosti do inovacije in drugačnosti, kljub različnim glasbenim ozadjem. Sicer pa je Peter postavil na glavo marsikatero začetno idejo nekaterih pesmi in takrat postanejo stvari izjemno zanimive. Vsak glasbenik je res prispeval svoje osebne zvočne barve.«
Z veseljem lahko zapišem, da album Toskana odlikujejo tudi vrhunska besedila. Tudi tokrat je svoje pero posodil naš trenutno najboljši profesionalni pisec besedil za skladbe Rok Vilčnik, sodeloval pa je tudi Drago Mislej - Mef. »Z Rokom smo uspešno sodelovali že pri prvem albumu, za novega pa je prispeval besedili za skladbi Toskana in Kitara leti v nebo. Roka zelo cenim in njegova lirika mi je že od nekdaj zelo blizu. Končno se je uresničila tudi najina želja, da se malce povežemo s primorsko glasbeno sceno. Kar dolgo smo se z Mefom pogovarjali o sodelovanju in končno nam je uspelo. Napisal je odlično slovensko priredbo za skladbo Konichiwa, ki po novem nosi naslov Kot sva bila. Srčno upam, da bomo z obema avtorjema sodelovali tudi v prihodnje.«
Spomnimo, da so Bilbi, Gregor Stermecki in Rok Vilčnik pomembni pobudniki in snovalci koncepta nove slovenske popevke, ki ima svoje žarišče v Mariboru. To je žanrsko odprt koncept ustvarjanja kakovostne glasbe, ki poskuša obuditi in nadaljevati poslanstvo tradicionalne slovenske popevke. Album Toskana nedvomno zadostuje vsem kriterijem. To je nedvomno ena najbolj razburljivih izdaj letošnjega leta. Z njo se je Bilbi utrdila kot nesporna kraljica slovenskega popa, hkrati pa dokazala, da lahko s pravim pristopom tudi pri nas nastane glasbeni izdelek, ki nas lahko neobvezno zvabi k plesu med poslušanjem po radiu, sočasno pa navdušuje tudi zahtevnejše ljubitelje glasbe. Želeli bi si, da bi bilo tovrstnih plošč čim več!