Najstniški vrstniki Uroša Perića so se ogrevali za rock in pop, iz njegove sobe pa so se razlegali zvoki bluesa, soula in jazza. Predvsem glasba Raya Charlesa, tistega črnega možaka s še bolj črnimi očali, ki so zakrivala njegovo slepoto. Svet ga ne pozna le po izvrstni glasbi, ampak tudi po njegovem značilnem pozibavanju za klavirjem. Uroša je tu in tam sicer spreletela želja, da bi kdaj tudi on igral takšno glasbo, a se je to takrat zdelo nemogoče.
Belopoltemu fantu iz Celja je bilo namenjeno učenje igranja harmonike in za dušo še malo klavirja, v prostem času brcanje žoge in nato dolgočasna služba uradnika, nikakor pa ne uspešna mednarodna kariera, nastopanje z glasbenimi velikani in sloves najboljšega Rayevega posnemovalca. A prav to, kar naj se mu ne bi zgodilo, se Urošu zdaj dogaja. In to na polno!
Najprej harmonika
Začelo se je, ko je Urošev profesor harmonike v nižji glasbeni šoli Albert Zaveršnik, ustanovitelj zasedbe The Moonlighting orchestra, pred slabim desetletjem želel v to amatersko skupino vnesti več pridiha črnske duše. Uroš, ki je znal doživeto zaigrati in zapeti veliko pesmi Raya Charlesa – ko še niti ni razumel angleščine –, se mu je zdel ravno pravi za to. Tako se je sprožil plaz, in to le nekaj mesecev po smrti njegovega vzornika leta 2004. S projektom Tribute to Ray Charles je Uroš zakorakal na pot jazzovske slave.
Ampak ne doma – Slovenija takrat še ni vedela, kaj naj počne s svojim belim Rayem, kot so ga poimenovali v Ameriki. V tujini se zaradi lažje prepoznavnosti sicer predstavlja kot Perry. Najbrž bi bilo drugače, če bi igral harmoniko, tako pa je šel najprej v svet. Za začetek v Srbijo. Sloviti srbski trobentač Duško Gojković je prepoznal silovitost Uroševega talenta, ki že dolgo ni več le v izjemnem posnemanju Raya Charlesa, ter karizmatičnost, s katero osvaja občinstvo. Pa tudi kritike in druge glasbenike. V Nemčiji je na veliko koncertih nastopal tudi s prvo Rayevo trobento Tonyjem Horowitzem. Na odru sta se res dobro ujela, pravi Uroš. »Po litru vodke sva se našla tudi kot človeka,« doda z značilnim širokim nasmehom.
Ne opazijo razlike
Ne, Uroš prav nič ne skriva, da je glasba, ki jo ima rad, povezana z različnimi užitki in veliko sproščenostjo. Cigarete, ki njegovemu glasu še dodatno dajejo raskavi zven, čeprav je tak, kdo ve zakaj, postal že z mutiranjem. Pa pijača, od vodke do viskija. Zabava do jutra, ki se je je morda še najbolj naužil v – jasno – New Orleansu. Tudi dekleta spadajo zraven. A o njih je bolj redkobeseden. Več pove o svojih spremljevalnih vokalistkah – imenujejo se Pearlettes – ali o intervjuju, ki ga je z njim v Bolgariji delala novinarka, nekdanja Rayeva ljubica. Ta je potem na koncertu po dveh pesmih padla v nezavest, ker jo je Uroš tako močno spomnil na njenega slavnega ljubimca. Pa čeprav je bel in mlad.
Na njegovih koncertih se sicer ne onesveščajo množično, zato pa mu glasno ploskajo, tudi zato, ker odstopa od stereotipne podobe izvajalca tovrstne glasbe. Poleg Rayeve igra tudi veliko svoje, a mnogi razlike menda sploh ne opazijo. Občinstvo je doslej ogreval v ZDA, Evropi, tudi na slovitem festivalu v Montreuxu, in v Afriki.
Ko Elvis sreča Raya
Bolj ko greš proti jugu, več je topline in sproščenosti v ljudeh, pravi. V Avstriji ga navdušujejo urejene gospe, ki se na koncertu nato obnašajo kot najbolj zagrete najstnice, niso pa mu posebno pri srcu nekoliko ignorantski Italijani. Nastopal je s številnimi svetovno znanimi imeni, za katera piše glasbo, dobil je več uglednih priznanj, pri nemški založbi pa je izdal več plošč za mednarodni trg. V Sloveniji je, kot že rečeno, vse skupaj trajalo malo dlje. Tukajšnje občinstvo je dokončno osvojil leta 2009 v Križankah s projektom Elvis meets Ray, v katerem sta z Otom Pestnerjem uprizorila nekakšen dvoboj svojih dveh velikih vzornikov. Takrat je bila Uroševa gostja tudi Rayeva hčerka Sheila. Spoznala sta se pred leti, ko se mu je oglasila prek interneta in se mu zahvalila za to, kar dela v spomin na njenega očeta. Pred dvema letoma je v Cankarjevem domu ob spremljavi Big banda RTV Slovenija z godali predstavil svoj doslej največji projekt Uroš Perić in prijatelji. Zdaj se pripravlja na nov koncert v Križankah, tokrat z gostjo Alenko Godec. Tako karizmatično in toplo osebo, da bi jo kar objel, pravi o njej.
Nekoč bi lahko objel tudi Raya. Na festivalu na Lentu, na katerem je ta gostoval, je Uroš po naključju sedel čisto blizu Raya, a si nato ni upal stopiti do njega in ga prositi za avtogram. Se pa še vedno spomni vsake podrobnosti, tudi njegovih napak, z nasmeškom pove beli Ray Uroš Perić.
Pet vprašanj 1. Vaša najizrazitejša značajska lastnost? |