Baročni spektakel: Julij Cezar v Egiptu

Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v petek, 17. marca, ob 19. uri uprizorilo opero v treh dejanjih Julij Cezar v Egiptu z glasbo Georgea F. Händla. Slišali bomo 33 arij, na odru se bo zvrstilo skoraj 100 nastopajočih. Nekoliko drugačne odrske postavitve nikakor ne velja zamuditi.« Ta opera je za naš prostor posebnost in redkost, ker so naše operne hiše večinoma usmerjene v uprizarjanje mlajšega repertoarja, v drugo polovico 18. in v 19. stoletje,« nam je zaupala Ingrid Gortan, vodja programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu. »To je romantično obdobje, glavnina uprizoritev naših gledališč se posveča operam tega obdobja. Baročna opera ima drugačno glasbeno strukturo. Podlaga je tako imenovani generalni bas, kar je neke vrste improvizirana spremljava na harmonski bas.« Za baročno opero je prav tako značilno, da so glasovi višji, v moških vlogah so nastopali kastrati. »Danes kastratov ni več, zato jih nadomeščamo na različne načine. Tako imenovane hosenrolle, hlačne vloge, so danes zaupane moškim kontratenorjem ali ženskam s prodornimi in gibčnimi glasovi.« Glavno vlogo je režisersko-dramaturški ustvarjalni tandem Marin Blažević/Oliver Frljić dodelil izjemni pevki Dianni Haller, domačinki z Reke, ki je leta 2010 postala najmlajša solistka Državne opere iz Stuttgarta, leta 2014 pa je gostovala na salzburškem poletnem festivalu kot Ines v Trubadurju G. Verdija ob boku slavnih pevcev, kot sta Ana Netrebko in Placido Domingo. »Diana se tem vlogami že dolgo slogovno posveča, trenutno poje v novi postavitvi Händlove opere Ariodante v Stuttgartu.

Kastrati so vedno imeli junaške vloge. Širšemu občinstvu je najbolj poznan kastrat Farinelli, ki je bil pojem zvezdnikov tistega časa. To je bilo obdobje, ko je v gledališčih prevladovala diktatura primadon, prvih žensk. Oboževan in muhast pa je bil tudi vodilni kastrat, primo uomo. Od takrat tudi izhaja fenomen opernih zvezdnikov, ki je šel tako daleč, da so morali skladatelji prav za njihove glasove pisati arije, kakor so jih želeli, da so se lahko pokazali v vsem svojem blišču. Tudi publika je pričakovala in čakala na njihove vokalne ekshibicije. Pri ponovnih interpretacijah sta velikih izziv prav petje gibčnih okraskov in vitruozna izraznost, ki jo zahtevajo baročne arije. Izpostaviti velja tudi Anamarijo Knego kot Kleopatro in Sonjo Runje v vlogi njenega brata Ptolemeja. Eno od arij odpoje več metrov nad tlemi, medtem ko izvaja akrobacije na svilenem traku, saj se zasebno ukvarja s to akrobatsko tehniko.« Predstava Julij Cezar v Egiptu operne hiše Ivana pl. Zajca je bila premierno uprizorjena maja lani in je takoj postala uspešnica, ki je pritegnila gledalce od vsepovsod. Ne nazadnje je tudi vizualno zelo bogata, na odru so masivni odrski elementi, podpira jo vizualna podoba, ustvarjena s pomočjo tako imenovanega 3D-mappinga. »Pri tej scenografiji je zanimivo, da je reciklirana, sestavljena iz scenskih elementov, rekvizitov in kostumov različnih gledaliških in opernih predstav. Izpostaviti velja tudi odličnega dirigenta in čembalista Villeja Matvejeffa, ki bo dirigiral izza svojega glasbila. To je energičen mlad finski dirigent, čigar talent so na Reki kmalu prepoznali in z njegovo pomočjo oblikovali odlično ekipo. Glasbeniki so nedavno celo podpisali pogodbo z diskografsko založbo Universal.«