FESTIVAL

32. izvedba Slovenskih glasbenih dnevov

Objavljeno 18. marec 2017 22.27 | Posodobljeno 19. marec 2017 08.17 | Piše: Andrej Predin

V petek, 17. marca, se je začel festival slovenske glasbene ustvarjalnosti. Koncerti in druženje bodo potekali na različnih prizoriščih po Ljubljani in v Kopru. Del programa bo posvečen tako imenovani zlati generaciji, ki je ustvarjala med obema vojnama. Slovenija ima kljub majhnosti zavidljivo glasbeno produkcijo.

Barbara Jernejčič Fürst (mezzosopran) in Gaiva Bandzinaite (klavir). Foto S. N.

Letos poteka 32. izvedba Slovenskih glasbenih dnevov, ki se na različnih prizoriščih v Ljubljani in Kopru priklanjajo bogati slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Festival se je začel 17. marca in bo trajal vse do četrtka, 23. marca. Nastopajoči nam bodo predstavili aktualno domačo produkcijo in tudi dela skladateljev, ki so delovali v tako imenovanem zlatem obdobju med obema vojnama. »Menim, da se bistvo in namen Slovenskih glasbenih dnevov nista precej spremenila v vseh 32 letih. Spreminjali so se okvirni tematski sklopi tega festivala, raznovrstna je bila izbira izvajalcev kot tudi skrbno izbran program. Kljub vsemu pa si upam trditi, da ostajamo zvesti osnovni ideji Slovenskih glasbenih dnevov že vse od začetka; imajo prav poseben nacionalni pomen, saj namenjajo prostor področju, ki bi sicer v današnji tržno naravnani družbi ostalo spregledano,« nam je zaupal Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. »Z namenom krepitve nacionalne zavesti bomo Slovenske glasbene dneve tudi v prihajajočem obdobju poskušali nadgraditi ter jih približati še širšemu krogu javnosti kot doslej, spodbujali bomo izvirno slovensko glasbeno ustvarjalnost, razširjali vedenje o slovenski glasbeni dediščini, posebno pozornost bomo še naprej namenjali izvajanju novih del, krstnim izvedbam in izobraževanju o glasbi na različnih ravneh in starostnih stopnjah.« Med izzivi je pritegniti čim več mladega občinstva in ga spodbuditi k odkrivanju naše glasbene dediščine in tudi k ustvarjanju nove glasbe. »V minulih dnevih sta me še posebno navdušila koncertni predvečer in otvoritveni koncert 32. Slovenskih glasbenih dnevov. Noč slovenskih skladateljev je vsakoletna celovečerna koncertna prireditev sodobnega slovenskega klasičnega repertoarja pod okriljem Društva slovenskih skladateljev. Vselej prinese vrsto krstnih izvedb, ki oplemeniti naše Slovenske glasbene dneve. Letos smo lahko prisluhnili kar desetim krstnim izvedbam skladateljev Blaženke Arnič Lemež, Vladimirja Batista, Davida Beoviča, Pavla Dolenca, Nenada Firšta, Roberta Kampleta, Tine Mauko, Marka Mihevca Munija, Igorja Štuhca in Helene Vidic. Skladbe so zazvenele pod prsti odličnih interpretov, ki so pričarali prav posebno glasbeno doživetje.« Včeraj je bilo slavnostno odprtje 32. Slovenskih glasbenih dnevov ob zvokih Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko Lovrenca Arniča in s solistom Marjanom Peternelom na klavirju, ki sta se posvetila prej omenjeni generaciji skladateljev iz zlatega obdobja. »Veselim se tudi prihajajočih koncertov Slovenskih samospevov v družbi Barbare Jernejčič Fürst in Gaive Bandzinaite, Koncertnega ateljeja društva slovenskih skladateljev v izvedbi članov družine Petrač, vokalno-orgelskega repertoarja Therese Plut in Polone Gantar kot tudi zaključnega koncerta ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.«

Posebej velja omeniti tudi mednarodni muzikološki simpozij. Letos sodeluje kar 20 simpozistov iz osmih držav, ki bodo svoje raziskovanje na temo nove glasbe v »novi« Evropi med obema svetovnima vojnama predstavili v brezčasni Viteški dvorani Križank. »Ob festivalu sta na ogled razstava del slikarja Klavdija Palčiča in predstavitev nove znanstvene monografije Leona Stefanije o delu in življenju skladatelja Uroša Rojka. Seveda se močno veselim letošnjega jubilejnega 65. Festivala Ljubljana, ki bo še bolj raznovrsten in obarvan z največjimi imeni svetovne glasbene scene.«

Gospodu Brleku lahko prikimamo, da se premalo zavedamo pomena in kakovostne lastne glasbene kulture. Čeprav smo majhni, premoremo zavidljivo veliko izjemnih ustvarjalcev, ki se uveljavljajo tudi v tujini. »Menim, da bi jim morali izkazati še večjo podporo, biti ponosni na vse, kar smo dosegli in kar še bomo, ter jim omogočiti ustrezne razmere tudi doma. Vsekakor menim, da je treba bolj ceniti našo kulturo, saj je to pomemben del zgodovine vsakega naroda, nekaj, kar nas predstavlja po vsem svetu, nekaj, po čemer nas bodo nekoč tudi drugi pomnili.« 

Deli s prijatelji