Hladna prha za biografsko dramo o Amy Winehouse
Konec tedna so britanski in avstralski oboževalci pokojne Amy Winehouse končno dočakali izid biografske drame o njenem življenju z naslovom Back to Black, a prvi odzivi so vse prej kot obetavni. Predvsem so se mnogi, ki še vedno obožujejo glasbo nesrečne umetnice, ki je umrla julija 2011, zgražali nad upodobitvijo njenega bivšega moža, saj da so ga prikazali kot Disneyjevega princa, ne pa kot pošast, kar je po mnenju mnogih bil.
Blake Fielder-Civil je še dandanes osovražen med Amyjinimi oboževalci, kot je razkril med nedavnim intervjujem, pa menda še vedno občasno prejme grožnjo s smrtjo, saj je bil on tisti, ki ji je prvi ponudil heroin, prav zaradi prepovedanih substanc pa se je njeno življenje končalo veliko prezgodaj.
Blake se sicer ne strinja z mnenjem, da so ga v filmu upodobili kot preveč prijetnega in priljudnega, ampak je prepričan, da sta tako režiserka kot igralec Jack O'Connell, ki ga je upodobil, delo opravila odlično. »Izkušnje se ne da opisati, ko gledaš film o nekom, ki ga poznaš, je to povsem surrealistično, če gledaš nekoga, ki igra tebe, še toliko bolj,« je dejal Blake in dodal, da je bilo gledanje filma zanj izjemno terapevtsko: »Bila sva skupaj in bila sva noro zaljubljena. Od tiste začetne ljubezni pa do odvisnosti se je zvrstilo mnogo trenutkov, ki jih je bilo težko predelati, a ko sem jih zdaj videl kot zunanji opazovalec, sem dobil bolj realistično sliko najinega odnosa, in to mi je zelo pomagalo.«
V drami, ki je gledalci in kritiki niso najbolje ocenili, so nastopili še mlada in širši javnosti relativno neznana angleška igralka Marisa Abela, ki je upodobila Amy, vlogo njenega očeta Mitcha je prevzel Eddie Marsan, mame pa Lesley Manville, ki je briljirala v peti in šesti sezoni serije Krona kot princesa Margaret.
Back to Black bi rad bil poklon pokojni pevki, a je v resnici dolgočasen pogled na njeno življenje, ki je vsem že zelo dobro znano.
»Back to Black bi rad bil poklon pokojni pevki, a je v resnici dolgočasen pogled na njeno življenje, ki je vsem že zelo dobro znano. V najboljšem primeru ne razkrije nič novega, v najslabšem se pretirano osredotoča na njeno nesrečo, ki pa je močno omiljena in prikazana manj tragično in 'umazano', kot je bila v resnici,« je o filmu zapisal britanski kritik Vikram Murthi.
