Dvanajstletnik s frajtonarico osvaja zlate (FOTO)
Lukas Gumilar, 12-letnik iz Murske Sobote, je fant mnogo talentov, zanimajo ga številne stvari, najbolj pa ga v življenju zaznamuje in izpopolnjuje glasba. Veseli ga, odkar se je rodil, obiskoval je že predšolsko glasbeno vzgojo.
Fanta, ki ima glasbo zapisano v genih in je že dosegel številne zavidljive rezultate na različnih harmonikarskih tekmovanjih, je zaznamovala frajtonarica, kar niti ne preseneča ob dejstvu, da je v njem vedno tlela želja po igranju diatonične harmonike. Ko jo je namreč prvič vzel v roke, je vedel, da je to pravi instrument.
»Vse od takrat ni dneva, da ne bi nanjo zaigral. Narodno-zabavna glasba mi je namreč še posebno všeč, saj ima globlji pomen, besedila pesmi veliko povedo, govorijo o vsakdanjem življenju preprostih ljudi, o njihovih težavah in veselju. Všeč mi je preprosto zato, ker je ljudska in domača, naša slovenska,« nam je uvodoma povedal dvanajstletnik, ki obiskuje Glasbeno šolo Beltinci, kjer se igranja diatonične harmonike uči pod mentorstvom glasbenika in glasbenega pedagoga Dejana Raja.
Potrditev in izziv
Nadobudni mladi glasbenik, ki ima za glasbo neizmeren posluh, je na dosedanji poti že dosegel številne zavidljive rezultate tudi na različnih državnih in mednarodnih harmonikarskih tekmovanjih. Njegovo prvo tekmovanje je bilo v Avstriji, na pokalu Rutar, kjer je v kategoriji junior zasedel prvo mesto. Tekmovanje in rezultat, ki ga je tam dosegel, sta ga spodbudila, da se je začel udeleževati tudi drugih tekmovanj.
»Na Muti na Koroškem sem bil najmlajši tekmovalec, udeležil sem se tudi tekmovanja Pannoniaccordion, ki ga organizira Društvo harmonikarjev Murska Sobota, pa Slakovega tekmovanja na Dolenjskem, kjer sem osvojil zlato priznanje. Prav tako sem sodeloval na Zlati harmoniki Ljubečne, kjer sem osvojil zlato plaketo. Udeležujem se še tekmovanj v Sodražici ter Štajerske frajtonarice. Še posebno vesel pa sem zadnjega zlatega priznanja, ki sem ga osvojil na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik, ki je potekalo v Begunjah na Gorenjskem, kjer sem prejel 99 od 100 točk,« je nekaj svojih dosežkov ponosno naštel Lukas, ki mu ni tuje niti odgovarjanje na novinarska vprašanja.
Vseh priznanj in nagrad je zelo vesel, saj mu pomenijo potrditev dobrega dela, hkrati pa so motivacija in spodbuda za naprej. »Tako vem, ali sem na dobri poti, ali dobro igram. Upam, da mi bo še naprej šlo tako dobro. To so zame izzivi, ki jih potrebujem. Nekaj svojih posnetkov imam objavljenih tudi na spletu.
Za uspehe je zaslužen tako mentor kot tudi moja družina. Vseh teh dosežkov ne bi osvojil brez odličnega glasbenega pedagoga Dejana Raja, ki je pri uri strokoven in natančen. Hvaležen sem mu za vso potrpežljivost, znanje in izkušnje,« je povedal mladi glasbenik, ki harmoniko vadi doma vsak dan, ob tem pa dodaja: »Čut in posluh za glasbo mi omogočata, da se pesem naučim dokaj hitro, odvisno od težavnosti.«
Vsestranski talent
Mlademu harmonikarju pa vsi uspehi in dosežki ne bi uspevali brez podpore družine. Kot je pojasnila Lukasova mama Simona, se trudijo, da mu omogočijo izpolnitev zastavljenih ciljev. »Omogočamo mu sredstva, tekmovanja ter vse, kar spada zraven. Predvsem pa ga spodbujava s pozitivno naravnanostjo do vsega, kar doživlja na tej poti.« Oče ponosno doda: »Sestrica Lara rada zapoje ob harmoniki. Skupaj nam večkrat popestrita dneve ter praznovanja in razne dogodke.«
Rad zaigra z različnimi glasbeniki in ansambli, zraven pa tudi zapoje.
Lukas tako velikokrat zaigra tudi skupaj z dedkom in prijateljem Janom. Sestrica, šestletna Lara, ki obiskuje solo petje, pa pogumno zapoje zraven. »Rad zahajam na Goričko k starim staršem, kjer skupaj zaigramo, zapojemo in se poveselimo ob različnih praznikih ali priložnostih. Velikokrat sem že tudi igral na različnih drugih prireditvah v Murski Soboti, kamor so me povabili, ali pa na šoli, ki jo obiskujem, ter za razna društva ali starejše občane. Lepo mi je, ko lahko z glasbo razveselim in presenetim druge,« pravi sogovornik, ki je skupaj z mlajšo sestro Laro nedavno presenetil mamo ob njenem rojstnem dnevu s prirejeno pesmijo.
Ni pa glasba edino, kar ga veseli. Rad ima naravo, všeč so mu avtomobili, zato zbira njihove makete, veliko tudi fotografira. Ne preseneča torej, da je na fotografskem natečaju Mi v pokrajini, ki ga je izvedlo Društvo učiteljev geografije Slovenije, s svojo fotografijo osvojil prvo mesto.
»Zelo sem radoveden in vedoželjen, tudi zato mi noben predmet v šoli ne dela preglavic. Udeležujem se tudi različnih tekmovanj iz slovenščine, matematike in naravoslovja, imam statusa nadarjenega učenca ter vrhunskega mladega umetnika.«
99 od 100 točk je prejel na tekmovanju za nagrado Avsenik.
Pred kratkim je prejel priznanje za spis na temo Kako bodo ljudje živeli leta 2222. Spis je predstavljen v zborniku referatov 27. letne konference Kakovost in družbena odgovornost. »Vse talente, ki jih imam, bi rad še naprej negoval in vse pridobljeno znanje le nadgrajeval,« nam je še povedal Lukas. »Do takrat pa želim še naprej ustvarjati ob glasbi in v njej uživati. Moja želja je tudi, da bi posnel kakšno svojo pesem ter da bi bil zdrav,« je še sklenil prijazen in prijeten fant Lukas Gumilar.
