Po 42 dneh neusmiljenega boja smo dobili odgovor na vprašanje, kdo je zmagovalec prvega slovenskega Survivorja in obenem tudi dobitnik 50.000 evrov glavne nagrade. Na zadnjem plemenskem svetu je največ članov porote za edinega preživelega okronalo Alena Perkliča, simpatičnega mladeniča, ki se mu je z železno voljo, s častno igro in z dobroto uspelo prebiti tudi v njihova srca.
Postali ste zmagovalec prvega slovenskega Survivorja. Začniva s klišejskim vprašanjem. Kakšni so občutki po zmagi?
Uspelo mi je nekaj neverjetnega. Seveda je zdaj več te medijske prepoznavnosti. Po družabnih omrežjih dežujejo čestitke. Trenutno je res dober občutek.
Že kakšna negativna izkušnja?
Ja, dobro, komentarji so itak leteli. Seveda, vsak ima svojega oboževalca. Eni so si želeli zmago koga drugega, spet drugi so hoteli, da zmagam jaz. Negativne komentarje kar nekako preskočim. Konec koncev vsem ne moreš biti všeč. Če bi bili, bi bilo nekaj narobe.
Kaj menite, da vam je prineslo zmago? V finalni oddaji je kar osem članov porote od desetih glasovalo za vas. Je k temu pripomoglo grdo vedenje finalista Sandija?
Jaz mislim, da je bilo to kar najbolj poglavitno. Vseeno je bil za zmago potreben cel komplet: borbenost pri igrah, delovno taktiko in najpomembnejše – 42 dni smo živeli skupaj in tu je pomemben socialni vidik. Mislim, da so gledalci videli, da vseeno dobrota zmaga nad zahrbtnostjo ali pa pred grdimi besedami in grdim obnašanjem. Na ta račun sem se prikupil kar dosti ljudem. Konec koncev, z nikomer nisem imel konfliktov, z vsemi sem se lahko normalno pogovarjal. Mislim, da je to vse skupaj pripomoglo.
Lahko izpostavite samo en dogodek, po katerem si boste najbolj zapomnili šov?
Izpostavil bi pozitivno energijo, tisti energy boost, ki ga dobiš, ko zmagaš. Najbolj sem si zapomnil prvo igro, ko smo si zagotovili imuniteto. Celotno pleme je takrat dihalo kot eno. Bili smo popolnoma brez energije, nato pa smo kar eksplodirali. Ko ne bom vedel, kako se motivirati, ko bom brez energije, se bom spomnil ravno na dogodek s Filipinov.
Ste dobitnik glavne nagrade, 50.000 evrov. Kaj boste storili s toliko denarja?
Kaj bom storil še, ne vem, bom pa zagotovo modro ravnal z denarjem. Staršema bom poplačal dobroto, glede na to, da sta se morala marsičemu odreči, da sta mi omogočila tako otroštvo, kot sem ga imel. No, zagotovo bomo še s preostalimi tekmovalci počeli kaj skupaj. Jaz mislim, da ne bo problemov, kako obrniti denar.
Ste imeli po vrnitvi iz šova zdravstvene težav? Začelo se namreč ni obetavno, saj ste že prvi dan tekmovanja dehidrirali ...
Odkar sem doma, moram potrkati po lesu, res nimam težav. Ko se pogovarjam z drugimi (tekmovalci, op. p), povedo, da so prinesli neke zajedavce, tega jaz nimam. Je pa res, ko 42 dni stradaš, je tu največji problem hrana. Jaz sem v prvih dveh tednih nezdravo jedel in se zredil 16 kilogramov. Ampak sem se potem iztrošil s treningi. Drugih zdravstvenih težav pa res nimam.
Ali se je, po skoraj dveh mesecih neusmiljenega boja, izolacije, dobesednega stradanja, vaš pogled na svet kaj spremenil?
Ja, mislim, da vsi veliko bolj cenimo majhne stvari, ki jih imamo. Zadovoljen sem z majhnimi stvarmi, tudi odnos z ljudmi je pomemben. Vse skupaj me je naučilo, da je treba biti ponižen in hvaležen za vsako stvar, ki jo imam.
