Novo stanovanje, nov otrok in nov album. Vse to v enem letu. Celo za delovnega Zlatka malce preveč, čeprav ne tarna in je hvaležen za tako pestro življenje. »Srečen in zadovoljen sem s tem, kako se stvari odvijajo. Preselili smo se iz ene luštne soseske, kjer smo bili v najemniškem stanovanju za mlade družine. Ko smo dobili še drugo hčerko, smo se zaradi prostorske stiske preselili. Imeli smo veliko odličnih sosedov, žal pa tudi enega manj prijetnega, ki nam je pil kri. Ustvarjal je spletke in prevare le zato, ker nisem bil lastnik nepremičnine, v kateri smo živeli. Podajal je lažne prijave, da uriniram po blokih, da moja družina kali javni red in mir. To razlagam zaradi tega, da bi ljudje spoznali, kaj vse se dogaja človeku, ko nekdo misli, da je njegova pravica več vredna od pravice drugih. Nekateri preprosto ne znajo pomesti pred svojim pragom in se raje postavijo pred sosedovega. Recimo, da je bil tudi to eden od razlogov, da smo si poiskali nov dom, v katerem se odlično počutimo,« nam kljub napornemu urniku povsem umirjeno razlaga gostitelj.
Obsijan z mesečino
Njegova draga nas je na vrtu atrijskega stanovanja pogostila z domačimi slaščicami, ki bi se jih razveselili še slaščičarski mojstri. Okoli naju sta se veselo vrteli ljubki deklici in nam zavzeto razkazovali svoje igrače. Petletna Níja Nur in poltretje leto stara Aina Nur v enakih oblekicah spominjata na sestrici in sta očkov največji zaklad. Zdaj se jim je pridružil še deček, za katerega tudi Zlatko pravi, da bo pravi princ, saj sta obe zelo pozorni do njega. »Po dveh nedonošenih deklicah smo imeli tretjič več sreče in sin se je rodil po vseh standardih. Petindvajset minut čez polnoč je bila žena rešena porodnih muk in pridružil se nam je Aylan. Ime sva mu dala po sirskem dečku, ki so ga našli na grški obali in čigar fotografije so obkrožile svet. Tisti večer, ko sem zapustil porodnišnico, nisem vedel, kaj pomeni ime, osupnila pa me je čarobnost lune, ki je žarela na poseben način. Po prihodu domov sem pogledal prevod in spoznal, da Aylan pomeni 'obsijan z mesečino'. Ko bo zrasel, mu bom lahko povedal, kako so morali nekateri ljudje preplavati morje, da bi našli srečo, in so hvaležni za vsako malenkost, medtem ko imamo mi vsega dovolj,« nas preseneti z globino zgodbe.
Svet je lep, le ljudje so umazani
Na novo pa je napisal tudi svojo glasbeno zgodbo in se povsem osamosvojil. Svoj deseti album Žive naj vsi narodi bo izdal v samozaložbi, in kot pravi, plošč ne bo prodajal iz prtljažnika ali jih pošiljal po pošti, ampak jih boste lahko ekskluzivno dobili le v vseh trgovinah Big Bang po Sloveniji. »Dve leti imam status kulturnega umetnika in odločil sem se, da ves svoj delovni čas posvetim projektu, avtorsko, produkcijsko in založniško. Na začetku kariere so me konkretno peljali na led. V igro sem šel s poštenimi nameni, čeprav so mi ljudje v obraz govorili eno, za hrbtom pa počeli nekaj povsem drugega. Svet je lep, samo ljudje so umazani. Prilastili so si avtorske pravice za nekaj, kar sploh ni bilo njihovo. Nikoli nisem bil seznanjen z rezultati prodaje zgoščenk, vedno sem moral vlagati samo jaz, izkupiček pa je bilo treba razdeliti med vse. Spoznal sem, da Slovenija le ni tako velika, da tega ne bi mogel početi sam. Zastavil sem si načrt in se ga držim, povrhu pa obožujem svoje delo. Lepo je slišati pohvale starejših ljudi, in prav zaradi teh občutkov je bilo vredno prežvečiti grenkobo ter se vreči v delo. Odzivi občinstva so moja največja motivacija,« nam položi na srce in pove, da je hvaležen, da ga ljudje po vsej Sloveniji lepo sprejemajo.
Ne prenesem krivice
Najbolj ga jezi, da si nekateri predstavljajo, da vse pride samo po sebi. »Večkrat slišim očitek, zakaj se odpravim na intervju tako daleč, potem pa sem v etru le kakšno minuto. Ne zavedajo se, da je vsaka taka stvar le delček v mozaiku in da ni bližnjice do uspeha. Ta pride, ko si ga zaslužiš,« opisuje svoja spoznanja in pojasni, da se ne pusti ukalupiti. »Nisem ustvarjalec, ki bi gledal, kaj je trendi, kaj se posluša, ampak povem tisto, kar začutim v nekem obdobju. Trenutno sem začutil, naj za naslovno skladbo albuma uporabim Prešernov verz Žive naj vsi narodi. Večkrat sem v šali spraševal prijatelje, ali si jaz kot neavtohton prebivalec Slovenije lahko dovolim uporabiti to pesnikovo misel (nasmešek). Če te trditve ne bi napisal on pred dvesto leti, bi jo zagotovo jaz, saj sem jo začutil v polnem pomenu. Srce parajoče slike sveta, ki orisujejo krutosti današnjega časa, v meni puščajo posledice. Ne prenesem krivice! Ni ti treba iti v Afriko, da bi spoznal bedo. Med nami se skrivajo ljudje, ki se lačni prebijajo iz meseca v mesec. Nič nimam proti razkošju, če si ga lahko privoščiš na račun trdega dela. V novem komadu, namenjenem srednješolcem, pravim takole: 'Postan' Pipistrel, pa dobimo se na jahti. Vsi bi 'mel, sam noben pa ne bi švicu, noben'mu ni b'lo dano, vsak se je za neki švicu, bi se opraviču, če sem koga prizadel, sam resnica je boleča, kar sadil si, to boš žel,'« nas nagradi s povsem novim verzom in nas povabi na promocijski koncert. »Od 12. 9. dalje bo album na voljo po vsej Sloveniji, v soboto, 17. septembra, pa bo na fužinskem gradu predstavitev z gosti. Malce bo začinjeno s stand upom, nato sledi akustični koncert z gosti, pa didžej in moja malenkost, tako da bo kar pestro, kot je moje življenje,« za konec prizna mojster rim, ki se je iz fužinskih blokov povzpel vse do fužinskega gradu in v srca številnih oboževalcev.
