Na sceni ste že 12 let. Zakaj mislite, da vam je ves ta čas uspelo ostati v središču medijske pozornosti?
Da se ne bo slišalo napak, ampak nikoli ne podvomim o sebi. Vem, kaj delam, in sem na tem področju številka ena, zaradi tega seveda nimam slabe vesti. V vseh teh letih sem se naučil simbioze z mediji, v katerih se pojavljam premišljeno in sem bolj agresiven ob velikih dogodkih, kot je ta, ki ga pripravljam to soboto v Grand Hotelu Primus na Ptuju.
So tisti, ki vas poslušajo in spremljajo vašo kariero, in so tisti, ki jim greste, po domače povedano, na živce. Katerih je več?
Tisti, ki jim grem na živce, so v prvi vrsti na mojih nastopih, prav tako so ti ljudje tisti, ki berejo moje intervjuje in jih zanima prav vse, kar je povezano z mojim življenjem in delom. Se pravi, živim od tistih, ki me ne marajo.
V vseh teh letih ste bili deležni številnih opazk, govoric in tračev. Kako se spopadate z njimi?
To sem vzel v zakup, je del mojega posla in to je normalno. Živimo v državi, kjer ljubimo trače, in hvalabogu, da je tako, sicer bi se težko obdržal. Nisem človek, ki bi si zatiskal oči, vem, kje je moje mesto, in če si puhlica brez karizme, talenta in predvsem pameti, ljudje gledajo čez tebe in te v rumenem tisku pač ni.
Kaj je največja neresnica, ki se je pisala ali govorila o vas?
Teh pa je bilo kar nekaj. Recimo, da je moja žena moja sestrična (smeh). Na srečo so se te govorice pojavile, še preden sva se poročila.
Vas je kdaj katera prizadela?
Samo idiota nič ne prizadene. So stvari, ki so se me dotaknile, a ne zaradi mene, pač pa zaradi ljudi, ki so mi blizu in jih je kaka neresnica prizadela. Sam že vsa leta vržem besede o sebi čez ramo in grem naprej.
Namigovalo se je tudi, da ste homoseksualec, a ste vendarle poročeni in imate otroka. So vas kdaj osvajali moški?
Tudi, a je moje srce že pred desetimi leti našlo pravega človeka. Meseca maja praznujeva že šesto obletnico poroke, najino ljubezen pa sva okronala pred letom in pol s sinčkom Tiarjem. Moje življenje je pravljično, čeprav se vsak dan spopadam z zmaji, vitezi in zlobnimi čarovnicami.
Kaj pa oboževalke? Je žena ljubosumna?
Morda malce, a razume, da je to del posla. Mogoče ne gre ravno za osvajanje, pač pa za druženje.
Ves čas poudarjate, da imata z ženo srečen zakon. Pred meseci sta imela krizo in v javnosti so zakrožile novice, da se razhajata. Kako rešujeta spore?
Kriza je lahko vsakodnevna, če si partnerja ne dopuščata dovolj prostora za zadovoljevanje lastnega ega. Priznam, da znam biti težaven, da ni lahko biti žena Damjana Murka, vendar kompromisi z obeh strani, pogovor in razumevanje partnerja zmeraj obrodijo sadove.
Razmišljata še o kakšnem otroku?
Samo razmišljati o tem je premalo (smeh). Morda. Nikoli ne reci nikoli.
Kako se je vaše življenje spremenilo, odkar ste oče?
Popolnoma. Velikokrat sem slišal, kako se človek spremeni, ko dobi svojega otroka. Kako se v tebi prebudijo občutki, za katere sploh nisi vedel, da jih nosiš v sebi. Zamahnil sem z roko in mislil, da ljudje pretiravajo. Zdaj sem sam oče, človek tvoje krvi, ki te pokliče ati ... To je neverjetno, ne znam opisati, ni denarja, ne kariere, ki bi bili bolj pomembni od otročka, in ne večje ljubezni, kot je biti oče.
Se v enaki meri posvečate karieri zdaj, ko imate družino?
Po rojstvu sina sem mislil, da se bom dokončno poslovil in bom samo mož in oče, ne pa fenomen, ki že dvanajst let buri duhove. Niso me več zanimali nastopi, luči, oder se je postavil v sekundarni položaj. Po elektronskih sporočilih, ki sem jih prijemal vsak dan od ljudi, da naj se vendar vrnem, da pogrešajo moje izvirne domislice in pojavljanje, in tudi zato, ker zdaj delam še raje kot prej, saj vem, za koga delam, sem se vrnil. Zdaj me pa imate, saj ste to želeli?
Ko že govoriva o karieri, nam lahko zaupate, kakšne so številke, ki jih zaslužite s petjem? Lahko od glasbe pri nas brezskrbno živite?
Seveda vam tega ne bom povedal. Lahko pa rečem, da živim samo in zgolj od glasbe. Brezskrbno? Nikoli nisem življenja tako jemal, po rojstvu Tiarja pa še manj. Živimo dostojno.
Mislite, da se boste kot glasbenik tudi upokojili?
Haha, bognedaj. Sicer pa to ni odvisno samo od mene, ampak v prvi vrsti od publike. A za zdaj nič ne kaže na to, da se bom kmalu poslovil. Je še kar nekaj izzivov pred mano in še nekaj adutov skrivam v rokavu, ki jih še ne izdam.
Govorilo se je, da odhajate s scene. Pa vendar ste še vedno tukaj. Zaradi oboževalcev ali česa drugega?
Predvsem zato, ker rad delam, ker sem rad med ljudmi in ker si scene brez mene, na katerem lahko Slovenci zdravijo svoje komplekse, ne predstavljam. Bom odnehal, a težko povem, kdaj. Čas bo prinesel svoje, na poziciji na kateri sem, pa bi bilo zelo nespametno odnehati.
