Slovenska filmska legenda. Ker ni igral le v slovenskih, ampak tudi v številnih jugoslovanskih, italijanskih, francoskih, angleških, ameriških in nemških filmih, televizijskih dramah in nadaljevankah. Seveda spada tudi med legende družabnih dogodkov, saj vedno pride – razigran, poskočen in zabaven. Leta so zadnja stvar, na katero Demeter Bitenc pomisli, pa vendar, si lahko mislite, da bo čez dobra dva meseca praznoval 90 let?
Poljubi roko, seveda
V ljubljanski Šiški v svojem lepo urejenem stanovanju, ki dobro oriše njegovo umetniško življenje, me prav po kavalirsko sprejme in mi poljubi roko. To zna le on! In kakšen je recept za njegovo vitalnost? Nič drugega kot ženske, pravi Demeter: »Najraje imam ženske! To je bistvo življenja!« Potem pa svoj recept še nekoliko dopolni: »To je nekaj, kar polni tvoje življenje, še posebno, če so odnosi čisti in iskreni. Da ti elan! Drugače pa sta pomembni dve stvari, ki jih moraš spojiti, ko prideš v zrela leta: da skrbiš za svoj videz in um.« Ko ga povprašam o ženskah, pove: »Veliko žensk in ljubezni! Zadnja ti je zmeraj najljubša. Če gledaš v preteklost, so spomini, najbolj pomemben pa je zadnji stik. Že leta in leta imam čudovito partnerico, s katero se krasno razumeva.« Nato mi ponudi viski. Kot pravi, ima ta viski za poznavalce. Pri nas se ga da dobiti samo v eni trgovini. V njegov ritual spada tudi cigara, torej viski in cigara. »To je ena stvar, ki jo počnem vsak dan, in s tem dokazujem, da vse te teorije o škodljivosti ne držijo. Že štirideset let to delam, pa sem še zmeraj tu.« In se nasmeji. Ko prižge cigaro, me poduči: »Veš, cigara se kadi dve uri.«
Cigara bo slej ko prej ugasnila, njegovi filmi pa ne bodo nikoli. Pred dvema letoma je posnel zadnjega, Zakleta bajta, in zdaj se pripravlja na nov projekt. Njegov igralski opus obsega približno 220 filmov.
Ob cigari mi je natrosil veliko filmskih zgodbic, tudi o igralkah. Spet smo pri ženskah. »Takrat so se filmi snemali dlje in seveda je jasno, da se je tudi kaj dogajalo. Film prinese marsikaj lepega, ob snemanju lahko marsikaj doživiš.« Zdaj pa intimno vprašanje: ga ženske pohvalijo? »Če bi na to odgovoril, bi bila samohvala. Ženske vprašaj. Ampak prav gotovo je, če je neka ženska s tabo, je to pohvala.« Ob tem mi pove še zgodbo o Adamu in Evi ter jo konča s smehom: »Mi smo veliko za vas ženske žrtvovali.«
Ob cigari srka še viski. Ko se ga loti prehlad, preventivno poveča odmerek viskija. »To meni resnično pomaga. Ampak moraš z njim začeti takoj, ko začutiš, to je v začetni fazi. Ker če to zamudiš, potem pristaneš na antibiotikih in ne moreš piti alkohola,« se pošali.
Vsak dan 20 kilometrov
Demeter da veliko tudi na svoja oblačila. To, da je vedno urejen, pa izhaja predvsem iz naslednjega. »Moji starši so imeli hotel na Planici in mama je ves čas skrbela, da sem bil urejen tako kot naši eminetni gostje oziroma njihovi sinovi.« Ko mi razkazuje stanovanje, opazim polno knjig in slik. Nekatere knjige so celo iz 17. stoletja. Razkrije mi, da je bila njegova druga žena, bil je dvakrat poročen, iz plemiške družine. Pokaže mi svoj portret iz leta 1940. Iz stanovanja se odpraviva skozi balkonska vrata na njegov vrt, kjer izvem, da za svoje bujne rože poskrbi kar sam. Aktivno se ukvarja s športom. »Vsak dan sem na kolesu, 20 kilometrov je moja dnevna norma.« Pred kolesarjenjem si nadene čelado, to pa zato, ker je enkrat grdo padel. Sedem k njemu na kolo in osvajalec poznavalsko pristavi: »Včasih so bile daljše štange.«
