Že šest let ni bil doma

Se še spomnite pesmi Ljubi jo nežno, balad Zaradi nje, Tine ali zimzelene Reke luči? Manuele, Vsemu se lahko odpovem, le tebi ne? Norišnice ob izdaji singla Ujemi me Power Dancers? Omenjene skladbe imajo skupni imenovalec, avtorja in izvajalca Dominika Kozariča. Pred desetimi leti in pol je zapustil Slovenijo brez velikih besed in slovesa. Odšel je na Kanarske otoke, kjer živi in ustvarja še danes.

Dominik se je rodil 11. decembra pred 50 leti, bil je prvorojenec v družini, ima mlajši sestri, ena živi in dela v Sloveniji, druga je v Avstriji. V otroštvu je sedem let preživel v Kanadi. Osnovno šolo je obiskoval v Domžalah, končal je srednjo veterinarsko, a poklica nikoli ni opravljal.

V začetku 90. let, ko je bil najbolj priljubljen, je preživel hujšo prometno nesrečo, ko se je z osebnim avtomobilom poskušal izogniti ježku, ki je prečkal cesto. Živalca je ostala cela, avto pa se je zaradi sunkovitega zaviranja prevračal in zmečkan pristal na strehi.

Kozarič je svoj megahit Reka luči predstavil na Melodijah morja in sonca v Kopru leta 1993. Dobrih 20 let je imel, ko je napisal to balado, mnogi menijo, da spada med najlepše v slovenski popularni glasbi. Reka luči je že polnoletna dama, a še vedno ena največkrat predvajanih pesmi pri nas. 
Kljub navdušenju stroke in veliki priljubljenosti med poslušalci se je Dominiku zalomilo.

Veliko nastopov ni dobil plačanih, poleg tega v mladi državi še niso bile urejene avtorske pravice, od katerih v normalnih državah živijo številni glasbeniki. Med našim pogovorom Dominik Kozarič pove, da na glasbo nikoli ni gledal poslovno. Ko bi ga moral voditi razum, je bil preveč čustven, zato se je znašel na robu prepada. Propada. Utrujen je spakiral kovčke in zapustil vse, kar mu je bilo ljubo. Odletel je v tople kraje, v Španijo.

Spet srečen

Minilo je deset let in pol. Ni zgolj preživel, marveč mu je uspelo. Živi v mestu Santa Cruz de Tenerife na severovzhodu otoka, kjer temperatura niti pozimi ne pade pod 17 stopinj Celzija ponoči, čez dan pa je v zimskem času od 24 do 26 stopinj.

Ustvaril si je družino in dom, ima studio, dobil je špansko državljanstvo in petletnega sina, ki hodi v malo šolo in ga zanima vse, kar veseli očeta. V zunajzakonskem razmerju je s Slovenko izpod Snežnika, ki jo kliče žena. In jo skrbno čuva pred mediji.

Poje vsak dan, na različnih lokacijah, včasih eno uro, včasih tri. Zanimanje zanj ne pojenja in glas mu dobro služi. Tudi boljša polovica ima službo, Dominik poudari, da je pridna. Imajo dva psa. Ne živi več v pomanjkanju, nasprotno. Zasluži dovolj. Prej je hodil na fitnes, zdaj si je telovadnico s športnimi pripomočki naredil kar v hiši. Na dan naredi 200 sklec, potaplja se s sinom, fotografira, ustvarja glasbo, snema, veseli ga videoprodukcija. Mogoče je razumeti, da je naš sogovornik srečen. Njegove besede, kako zelo rad ima svojo družino, so skoraj otipljive. Še vedno je zelo sočuten, zaupal nam je, da ga je bolezen Tomaža Ahačiča pretresla. Na tekočem je tudi z drugim dogajanjem v domovini, kjer ni bil že šest let. Pevec, ki bo 11. decembra srečal abrahama, pogreša starše, a vrnitve za stalno ne načrtuje, čeprav je niti ne izključuje.