V njegovi družini se je vedno veliko bralo, pisalo in kuhalo. Luka Novak tradicijo nadaljuje. Malo po svoje in v skladu z razmerami. Te so bile med drugim razlog, da se je po sicer precej uspešnih letih odrekel založbi Vale-Novak, s katero je, skupaj z mamo Edvino in ženo Valentino Smej, postavljal nova pravila in manire ter z izbiranjem izdanih naslovov, no, tu in tam se je tudi uštel, pravi, dodobra krojil bralne navade Slovencev.
Potem si je Luka postavil neka nova življenjska pravila, ki vključujejo več lastne ustvarjalnosti oziroma ukvarjanja s samim seboj, kuhanja, družine in manj posla. No, vsaj posla s knjigami drugih. S svojimi bi ga rad imel veliko. Rad bi, da ga berejo. Njegov roman Zlati dež se je še kar obnesel, ampak čisto pravi knjižni uspeh si je prikuhal. Skupaj z Valentino, seveda. Z Ljubeznijo skozi želodec, serijo zdaj že treh kuharskih knjig in odmevno televizijsko oddajo z enakim naslovom. Zdaj projekt za nekaj časa zastaja, ker se bo družina Novak-Smej povečala za še enega člana.
Preprosto slovensko
Zadnja knjiga receptov, naslovljena Preprosto slovensko, pa je še vedno na seznamu najbolje prodajanih knjig na Slovenskem. No, vegetarijanci niso posebno zagrizeni bralci te knjige, posebno ker med siceršnjo obilico jedi z mesom tudi v kakšen recept za vegetarijansko jed nemarno zaide goveja juha. Do vegetarijancev Luka, kot je mogoče razbrati iz nekaterih njegovih izjav, nima prav naklonjenega odnosa, se pa vendarle trudi poučevati ljudi v smislu zdravega prehranjevanja. Predvsem o tem, da je smotrno uporabljati sestavine, ki jih lahko kupite v trgovini za vogalom. Ali vsaj v krogu 200 kilometrov od svojega doma. Za kuhanje se vedno najde čas, prehranjevalni red v francoskem slogu, ko se obroka ne izpušča ter se je malo in dobro, pa je tisto, česar bi rad naučil tudi Slovence. Zato ker tak način navsezadnje tudi manj redi. Pa še več užitka ponuja.
Užitek je tisto, kar vodi Luko Novaka
Pa zraven še malo filozofije. Ljudje se bolj identificirajo s hrano kot s čim drugim, je prepričan. Po njegovem Slovenci preveč vlagajo v nepremičnine in avte, premalo pa v nekaj tako prvinskega, kot je uživanje v dobri hrani, na primer. Znova ponuja za zgled Francoze, ki so mu na splošno zelo pri srcu. Najbrž zato, ker je bival v Franciji, saj je bil njegov zdaj žal že pokojni oče Andrej, novinar in diplomat, nekaj časa od tam dopisnik Dela.
Pozneje je Luka študiral v Nemčiji, neizmerno rad potuje, ampak, čeprav je Primorec, rad živi v Ljubljani. Pred nekaj leti je celo kandidiral za njenega župana, ker bi rad središče mesta naredil še prijaznejše do meščanov. Narava je lepa in polna navdiha, ampak tudi meščanstvo in urbanost potrebujemo, pravi.
Župan sicer ni postal, se pa zato angažira drugače
V nekaj programskih svetih sedi, tudi tistem za EPK Maribor 2012, na primer. Ampak kljub želji in volji po družbenem angažmaju Luka največ užitka najde v svojem intimnem svetu. Družini, kjer je včasih tudi nekoliko turbulentno. Zlasti zato, ker ima kar precej mlajša Valentina rada nered, Luka pa red; ali ker Valentina med kuhanjem rada gleda televizijo, Luka pa posluša glasbo. Ko sta se kdaj usekala kar pred kamerami, je bilo menda povsem pristno, potrjujejo soustvarjalci oddaje.
Na splošno je Luka, pravi sam, precej jeznorite in tečne sorte. Ampak trudi se, da bi to spremenil. Zjutraj vstane zgodaj, zelo zgodaj, opravi vadbo joge, si skuha čaj, pripravi zdrav zajtrk in potem laže prenese, da hočejo otroci, Katarina, Pavla in Nikolaj, jesti čokolino.
Luka v kuhinji vsekakor prezira bližnjice, kakršna je na primer vegeta
Zaradi nje imajo vse jedi enak okus, se priduša, sploh pa obstaja toliko različnih začimb, da je greh, da se jih ne uporablja. Varčnost je dobra, a ne na račun kakovosti. Če za kuhanje enega obroka porabite deciliter olivnega olja, vas to stane pičlih 50 centov. Zavrača očitke, da z Valentino posegata po dragih sestavinah. V njuni zbirki je kakšnih 400 kuharskih knjig. Kuharska sproščenost Jamieja Oliverja, njegove knjige je tudi prevajal, je Luki blizu, kuhinjsko nasilništvo Gordona Ramseyja, čeprav je izdal tudi njegove kuharice, pa mu ni všeč. Kuhinja naj bi bila kraj druženja in veselja. Večina slovenskih družin zato hodi na kosila k mamam in taščam, pri družini Novak-Smej pa je po navadi obratno – mama in tašča namreč hodita k njim.
