Zaradi Silvestrskega poljuba gara že 44 let

Legenda slovenske glasbe, ponosni Štajerec, se z vlakom pripelje v Ljubljano. »Cesto popravljajo, zastoji... to ni več avtocesta, tega sploh ne bi smeli računati,« pravi Alfi Nipič. »Ljubljana me poslovno veže, če se omejim na glasbo, 52 let. Toliko časa namreč hodim profesionalno v Ljubljano kot glasbenik,« in me džentelmensko povabi na pijačo v City hotel.

Komaj 
polnoleten že profi

Od svojega 18. leta se z glasbo ukvarja profesionalno. »Končal sem tehniško tekstilno šolo, vpisal višjo, ampak me je muz'ka zabremzala, in tako sem pri njej ostal. Ni mi žal.« Letos septembra je Alfi, ki je vedno poln energije, dopolnil 70 let. »Ivo Robič je pel, da se s sedemnajstimi življenje začne, jaz pa bom rekel, da se s sedemdesetimi začne malo bolj resno,« in se nasmeji. »Predvsem bolj resno glede zdravja. Takrat se je treba tudi malo ozreti nase, kaj lahko in česa ne. Glede na to, da sem bil velik del življenja v avtu, zdaj iščem vsak trenutek, da grem na primer na Pohorje, pešačim... Vendar ugotavljam, da še vedno premalo.«

Tudi zato se je preselil iz Maribora na deželo, v Jarenino. »Tam je bolj svež zrak, malo več miru in več stika z naravo.« Predvsem velike količine smoga ga motijo v mestih. »Zdi se mi, da je malo boljše, če živiš zunaj centra. Da si vsaj v nočnih urah na malo boljšem zraku.« Sicer pa je Alfi neustavljiv in še vedno dela vsak dan. »Že smo posneli televizijsko oddajo za novo leto.«

Seveda povprašam, ali je zapel svojo znamenito pesem Silvestrski poljub in Alfi se pri tem namuzne: »Lahko rečem, da od 15. novembra ne delam, ampak garam. In to zaradi ene pesmi, ki je stara 44 let. Pred toliko leti sem jo posnel v Studiu 14 na radiu pod budnim očesom in ušesom Jožeta Privška in Dušana Velkavrha. Po snemanju smo šli sem na kavico. Zato me Turist, jaz mu še vedno rečem Turist, čeprav je zdaj City hotel, veže na tista začetna leta.« Medtem mi pokaže, kje je bil bife. »Tu so se vsi zbirali. Turist je bil takrat zakon za radijce. Kje pa je, a ga ni v pisarni? Ja, pri Turistu je, čez cesto,« se nasmeji.

Med pogovorom razkrije zgodbo, kako je v Sydneyju na koncertu v tako imenovanem slovenskem klubu srečal lastnico tega hotela, in hkrati pove, da mu je odkrivanje novih kotičkov sveta pri srcu. »Zelo rad potujem. Če me kdo vpraša, kaj je moj hobi, vedno rečem potovanja.« Pri tem velikokrat srečuje Slovence, tudi ko je pel na ladji v Floridi, je njegov znanec delal na tej ladji. »Peljal me je dol v strojnico. Rekel je, poglejte, to so take osi, ki poganjajo ladjo. In kaj mislite, kaj je gor pisalo na tej osi, kdo je to naredil? Litostroj Slovenija! To je bilo frapantno. Da vidiš nekje na Floridi, da je slovensko podjetje naredilo tako pomemben del te ladje. Lahko vidimo, kaj vse so zmogla naša podjetja včasih.« Nato nazdraviva s kavo. »Imam novo narodno-zabavno pesem z naslovom Čin čin po naše in vsi so me spraševali, zakaj po naše. Rekel sem, da nekdo na primer nazdravi s kavo, vsak po svoje, torej, po naše. S prijatelji nazdravimo s čajem, ker z alkoholom ni na zdravje, ampak na bolezen.«

Na sever, ne na jug

Sicer pa pogreša plese ob večerih. »Z generacijami se tudi menja način zabave,« reče in se zamisli. »Zdaj ni več nobenega elitnega plesa v Mariboru. Prej je bil vsako soboto vso zimo: doktorski ples, ples ekonomistov, ples inženirjev in tehnikov... Vsako soboto je bil v Slaviji elitni ples. Tega zdaj ni več. Ampak takrat ni bilo nobenih diskotek, zdaj pa samo glasba iz zvočnikov v vsakem lokalu. Tako da moraš biti zelo blizu, če se hočeš s kom pogovarjati. Jaz pa vem, da je še vedno 'rajc', če greš nekam, da vidiš glasbenika. To je čisto nekaj drugega, kot če poslušaš glasbo iz zvočnikov.« Alfi veliko nastopa v tujini, v Avstriji je zraven tudi pri organizaciji festivala. »Slovenska narodno-zabavna glasba je precej prisotna na nemško govorečem območju. Hvala bogu, ena zvrst glasbe je prišla tudi iz Slovenije.«

Nato se sprehodiva in Alfi medtem pove: »Vedno govorim, da mi je žal, da vsi rinejo nekam na jug, da ne rinejo na nemško govoreče območje, kjer je 150 milijonov ljudi. Tukaj dol še naslednjih 20 let ne boš mogel prosperirati, tam zgoraj pa... Preseneča me, da se nobeden ne odloči, da bi s polno paro poskusil v zabavni glasbi. Pri nas se šlager, popevka, jemlje nekoliko drugače, zgoraj pa je zelo popularen.« Sicer pa lahko Alfija spremljamo tudi na facebooku. »O tem me je prepričal sin. Rekel je: Ti si edini dudek, ki se s tem ne ukvarjaš,« se nasmeji, jaz pa mu medtem ukradem silvestrski poljub.