Avtorske pravice so v Sloveniji še posebno kočljiva tema: žgečkljive zgodbe in celo pravde, povezane z njimi, se vrstijo tako rekoč od nastanka naše male države. Nič čudnega torej, da smo poskočili, ko smo na uredništvo prejeli informacijo, da naj bi se k sistematičnemu kršenju avtorskih pravic in s tem kršenju zakonodaje spodbujalo manjše televizije in, kar je še huje, da naj bi spodbuda za to prihajala od uglednega člana institucije, ki bi moral pravzaprav skrbeti, da bi male televizije delovale po črki zakona. Za napeljevanjem malih televizij, naj si ustvarjajo dobiček na račun kraje, naj bi se skrival Rajko Djordjevič, direktor velenjske televizije VTV in predsednik Združenja radiodifuznih medijev pri GZS, njegov namen pa naj bi bilo uničevanje nekaterih malih televizij, ki jih je, kot so nas pozneje opozorili tudi nekateri sogovorniki iz televizijskega sveta, v Sloveniji glede na njeno majhnost čisto preveč. »To ni res,« nam je na vprašanje, ali nagovarja lastnike manjših televizij, odgovoril Djordjevič, nič manj ogorčen pa ni bil niti nad domnevnimi očitki, da želi na ta način uničiti nekatere manjše televizijske postaje. »To je čisto podtikanje. Zakaj bi samega sebe uničil?«
O prepričevanju, naj kršijo avtorske pravice, niso nič vedeli niti na nobeni od manjših televizij, ki smo jih poklicali. »Meni česa takega nihče ne reče,« je bila odločna urednica na TV Krpan Boža Herek, ki nas je opozorila, da problem pri avtorskih pravicah na malih televizijah ni njihovo namensko kršenje, ampak pomanjkanje denarja, s katerim se soočajo male televizije.
Nove tarife
Direktorica TV Primorke, ki je že nekaj časa v rdečih številkah, Nataša Nardin je bila kratka in jedrnata. »Nič ne vem o tem,« je dejala. Prvič je za kako nagovarjanje k namenskemu kršenju avtorskih pravic slišal tudi Aleš Zrimšek, urednik informativnega programa na Gorenjski televiziji: »Nihče nas ni nikoli nagovarjal k neupoštevanju določil, zapisanih v naših pogodbah z omenjenimi organizacijami, prav tako nam ni znano, da bi kdo k temu nagovarjal lastnike oziroma urednike drugih lokalnih in regionalnih televizij v Sloveniji.« Nekateri, ki so hoteli ostati anonimni, pa so potrdili, da Djordjevič res prepričuje medije k nedogovoru o plačevanju avtorskih vsebin in da so male televizije žrtve politike, ki jo vodijo večje teve hiše.
A ker brez ognja težko nastane dim in ker je težko verjeti, da bi kdo medijem dajal tako neobičajne informacije zgolj za lastno zabavo, smo še naprej dregali v osje gnezdo in odkrili, kam pes najverjetneje moli taco. Kot nam je razložil predsednik Združenja radiodifuznih medijev pri GZS Rajko Djordjevič, manjše televizije že od leta 2007 bijejo manjšo vojno z Združenjem skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije. Tega usodnega leta je namreč Sazas, po Djordjevičevih besedah ne da bi se o tem prej posvetoval z drugo stranjo, torej z lastniki malih televizij, določil nove tarife za plačevanje avtorskih pravic, precej višje od tistih, ki so veljale prej. V želji, da bi dosegle drugačen, dvo- in ne le enostranski dogovor o tem, koliko plačevati Sazasu, so se male televizije združile v pogajalsko skupino, na čelu katere je Djordjevič, a se jim od leta 2007 do danes s Sazasom še ni uspelo nič dogovoriti. V tem času, tako Djordjevič, televizije sicer uporabljajo materiale, katerih avtorske pravice ureja Sazas, a jih plačujejo po tarifah, določenih v pogodbi, ki je veljala do leta 2007. Nekateri viri pravijo, da naj bi Djordjevič večkrat zatrdil, da se o plačevanju avtorskih vsebin ne misli dogovoriti.
Pol milijona
»Že več let se dogaja, da nekatere televizijske postaje nimajo urejenih dovoljenj za uporabo avtorskih vsebin ter sistematično ne plačujejo avtorskih pravic za uporabo glasbenih avtorskih del. Združenje Sazas ima od leta 2007 javno objavljeno zakonito tarifo, ki je popolnoma mednarodna primerljiva in usklajena z evropskimi državami,« je povedal predstavnik Sazasa Blaž Rant in pojasnil, da za kakšen dogovor s strani televizijskih postaj sicer ne vedo, da pa jih več kot 50 že več let ni plačalo nič za uporabo avtorskih vsebin. V nasprotju z Djorjdevičem, ki trdi, da je Sazas tisti, ki se noče dogovoriti s televizijami, Rant meni, da je vsa stvar ravno nasprotna. V zvezi z vprašanjem televizij in avtorskih pravic smo govorili tudi s prvim mož Sazasa Matjažem Zupanom, ki nam je povedal, da kljub razliki med preteklo in zdajšnjo tarifo ne gre za kakšne vnebovpijoče zneske: »Če je televizija po stari tarifi plačevala okoli 30 evrov na mesec, mora po novi plačevati približno 100 evrov.«
Očitno se pri poslu z avtorskimi pravicami obračajo dovolj velike vsote, logično pa je, da prah okoli njih ne pojenja, saj lahko manjše televizije zavoljo dolgov hitro zabredejo v velike težave. Kot da je televizij za nekoga preveč in jih je zato nekaj pač treba potopiti. Pomenljivo ob tem pa je, da Djordjevič finančnih težav bržkone ne bo imel, saj naj bi samo od kulturnega ministrstva v zadnjih nekaj letih prejel več kot pol milijona evrov, za nameček pa je celo slišati, da naj bi bil povezan s pravnim svetovalcem ene od tujih teve korporacij pri nas.
