Vikend vabi, kaj pijete?
Vsekakor svojo zlato penino, ki smo jo javnosti predstavili na prvi poletni dan. Sicer pa imam zelo rada tudi vodo! (smeh)
Vaš najzgodnejši spomin?
Spomnim se oblačil, čeveljčkov in oblekic. Po pogovoru s starši smo ugotovili, da sem bila takrat stara dve leti.
Prvi glasbeni nastop – kdaj, kje, kako?
V prvem razredu osnovne šole, saj sem takrat začela hoditi v plesno-glasbeno šolo, kasneje pa še na solo petje. Moj prvi medijski nastop pa je bila reklama za turistično agencijo, ki sem jo pri petih letih posnela za celotno območje takratne Jugoslavije.
Zadnji koncert, ki ste ga obiskali kot poslušalka?
Pretekli vikend, ko sta v Laškem nastopila Gibonni in Manuella. Bilo je odlično.
Kaj vam je ljubše: vročinski val ali zgodnje spomladanske temperature?
Pravzaprav oboje. Samo zime ne maram, sem bolj za tôplo. (smeh)
Koliko poletnih dni po navadi preživite na dopustu in kje največ?
Po navadi sem na Kornatih, vmes pa skačem na koncerte, tako da težko rečem, koliko je teh dni.
Katera je vaša izbira: šotor, apartma, hotel?
Vse mi je všeč. Ker sem zaradi posla pogosto v hotelih in apartmajih, grem zelo rada tudi v šotor. Čeprav moram priznati, da že kar dolgo nisem šotorila … (smeh)
Je vaš ležalnik na soncu ali pod borovci?
Na sonce hodim šele ob 16. uri. Domačini so me že kot deklico naučili, da je šele takrat zdravo iti na sonce. Dotlej pa sem kar pod borovci, s knjigo v roki.
Na morju izključite telefon ali z ipadom tekate po marini ali kampu in lovite internet?
Po navadi sem dosegljiva le toliko, kolikor je nujno. Poskušam pa si vzeti tudi dneve, ko preprosto rečem – ni me.
Najbolj odštekan dopust doslej?
Najbolj odštekani so tisti delovni, kadar sem skupaj s svojim bendom. Takrat je vsaka minuta odštekana, res se imamo fino, veliko se hecamo in tisti, ki imajo snapchat, temu lahko tudi sledijo in vidijo, kake vragolije izvajamo.
Sanjski dopust?
Noro si želim na Havaje in upam, da jih čim prej vidim.
Literatura: knjiga ali (trač) revija?
Revij, razen Financ, ki me zelo zanimajo, ne berem. Rada berem predvsem knjige, ki me nahranijo, učijo, ki so življenjske, duhovne, govorijo o osebnostni rasti in s tem povezanimi filozofijami. Zelo všeč mi je, denimo, pisatelj Vladimir Megre.
Knjiga, ki ste jo prebrali največkrat?
Moč, Anastasija Vladimirja Megreja, Pogovori z angeli …
Kaj trenutno berete?
Knjigo Psi.
Pesem tega poletja?
Srce za srce! (smeh)
Usodna pesem?
Eternal Flame, The Bangles. To je prva pesem, ki sem se jo kot otrok naučila v angleščini.
Katero družabno omrežje največ uporabljate in kaj vam je na njem najbolj všeč?
Instagram in snapchat! Facebook pa postaja vse bolj dolgočasen …
Komu od slavnih sledite?
Nenu Belanu, Janu Plestenjaku, čeprav ni pretirano aktiven, Jakovu Faku, Anžetu Kopitarju, Vesni Fabjan …
Koga od slavnih (živečih in neživečih) bi najraje povabili za vikend na morje in zakaj?
Phila Collinsa, vanj sem prav zaljubljena in ga obožujem že od malega, kot človeka, bobnarja … On mi je vau! (smeh)
Kdaj ste nazadnje jokali in zakaj?
Joj, jaz kar naprej jočem, zelo sem čustvena. Predvsem, ko gre za kaka presenečenja. In to je jok sreče, ne žalosti. (smeh)
Kaj imate na nočni omarici?
Energetsko ploščico in kup knjig.
S čim poskušate pomagati naravi v boju proti globalnemu onesnaževanju in segrevanju?
Ločujem odpadke, pobiram smeti, če kje ležijo na tleh, o pomembnosti te teme učim tudi podmladek – tistim, ki v meni vidijo vzor, poskušam pokazati, kaj je prav, zato se obnašam odgovorno.
Kdaj ste nazadnje sedeli na avtobusu ali kolesu?
Na avtobusu že zelo dolgo ne, na kolo pa sedem predvsem na morju.
Če bi se lahko vrnili nazaj v čas, katero obdobje bi najraje obiskali in zakaj?
Srednji vek, čeprav nisem prepričana, da bi se rada prav vrnila tja, ker je bilo takrat veliko stvari strašnih in neprimernih. Pravzaprav sem kar srečna in zadovoljna v veku, v katerem živim. (smeh)
Imate vzdevek?
Domači me kličejo Aljči, babica me je edina klicala Alíja, tako kot je prav, sicer pa me kličejo kar Alja.
Alya o zmagi na MMS 2016 in pesmi Srce za srce: »To je bilo zame čisto presenečenje, saj sem šla na festival sproščeno, brez pričakovanj, za zabavo, tako kot vedno doslej. Pesem mi je prirasla k srcu, čeprav sem jo sprva zavrnila, ker nisem bila prepričana, da je ta melos res primeren zame, zdaj pa se je kar ne morem naposlušati. Všeč sta mi zvok in ritem, ves čas bi kar plesala nanjo – kar mi je smešno reči za svoj komad, a dobro sem se počutila že med samim izvajanjem. Nagrado smo pošteno zapili. Praznovali smo do jutra, več dni, pravzaprav.« (smeh)
V Vikendu še preberite:
|
