»Priznam, da mi ležanje na plaži ne pomeni čisto nič. Tisto, kar mi napolni dušo, je potapljanje, čeprav največkrat pridem z odprave precej utrjena. Da se pod vodo srečaš z morskim psom kitovcem ali lisico, delfini, želvami, skati, morenami, pajčolankami in mnogo drugimi vrstami rib, je neprecenljivo,« je bralcem Nedeljskih novic zaupala vesela Štajerka Loti Žlaus. Potapljati se je začela pred dobrim desetletjem, ko je opravila potapljaški izpit. »Pred tem pa sem se potapljanja učila v bazenu na Rogli. Morda se sliši čudno, a dokler ne osvojiš tehnike, je najprimernejši manjši bazen,« je še priznala Loti, sicer diplomirana inženirka grafične tehnike.
Rada fotografira, včasih tudi kaj nariše, umetniško žilico pa je podedovala po očetu Jožetu, ki se mu je pred 20 leti porodila zamisel, da bi ustanovil prvo dekliško zasedbo pri nas. To mu je tudi uspelo, Vesele Štajerke pa bodo dve desetletji uspešne kariere združile s praznovanjem, ki ga oktobra pripravljajo v Vojniku.