Robert Goter je absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Dobro je poskrbel tudi za naš podmladek. »V glasbeni šoli Goter smo vzgojili že dva mladinska svetovna prvaka, Nejca Pačnika in Gregorja Sevčnikarja, ter absolutnega svetovnega prvaka Primoža Zvira. Na vse smo seveda zelo ponosni,« mi razloži Velenjčan, ko se pripelje na najino srečanje.
Vozi lepotce
Nekoliko preglavic mu je na poti povzročil sneg. »Če si doma in zunaj sneži, je lepo,« pove in doda, da mu sneg na cesti ni tako všeč. Bolj navdušen je nad lepotci, ki jih rad vozi, in to brez zadržkov tudi prizna. »Znamki BMW sem zvest že vrsto let. Všeč so mi avtomobili s tradicijo, pri omenjeni znamki pa še posebno cenim, kako lepo znajo združiti športnost in udobje. Z vsakim novim modelom se človek vpraša, kako jim je spet uspelo.«
Povabi me, da preizkusim udobje v njegovi limuzini, in razloži delovanje navigacije. Je že res, da so avtomobili moške igračke. Robert o tem pravi: »Avtomobili so sodobni konji, s katerimi prepotujemo velike razdalje, zato v njih preživimo veliko časa. Ker smo moški navdušeni nad tehniko in nad vsem, kar je z njo povezano, so lahko avtomobili tudi kot igrače za odrasle. Meni v osnovi pomeni prevozno sredstvo, ki me pripelje iz točke A v točko B, pomembno je, da je varen, hiter in zanesljiv, seveda pa me vse novosti in izboljšave, ki jih jekleni konjiček lahko prinese, zelo navdušujejo.«
Na leto prevozi približno 50.000 kilometrov, saj je veliko na poti. Avto ga je sicer že pustil na cedilu. »Na neki poroki mi takratni avto ni hotel vžgati, zato smo ga morali pustiti kar pri nevesti doma. Pozneje so na servisu ugotovili, da se je pokvarila varovalka za črpalko goriva, ter napako hitro odpravili.« Brez jeklenega konjička si ne predstavlja življenja. »V teh hitrih časih zagotovo ne, prav tako pa si ne predstavljam več življenja brez mobilnega telefona.« Glede povezave med avtom in njemu prav tako ljubo harmoniko ugotavlja, da gresta zelo dobro skupaj: »Avto me odpelje na nastop ali poučevanje.«
Harmonika je njegovo življenje
O svojem najljubšem glasbilu pove: »Moja harmonika je moje življenje. Že od rosne mladosti igram na njo, saj so me njeni zvoki začarali že ob prvem stiku, ko je nanjo zaigral moj stric. Torej gre za prvo ljubezen.« Ob igranju na harmoniko neizmerno uživa, spremlja ga vsepovsod. »Prav tako je v mojih rokah, ko poučujem ali skladam nove melodije. Veliko tudi nastopam ob raznih priložnostih.« Njegovi prijatelji so zelo veseli, ko jih preseneti s katero skladbo. »Harmonika je prevodnik pozitivne energije in čistega veselja, ob njenih zvokih pozabimo na skrbi, zato se njenih melodij razveseli prav vsakdo.«
Računalniški program za učenje harmonike
Pohvale vredno je, da je razvil računalniški program za učenje njemu najljubšega glasbila. »Program VSLN (Vsak se lahko nauči) je prvi profesionalni računalniški program za učenje diatonične harmonike in se je obnesel kot odličen pripomoček. Izdali smo 11 različnih stopenj, od začetne do profesionalne. Leta 2008 smo zanj v Berlinu prejeli visoko evropsko priznanje Comenius – edumedia siegel plus, ki ga podeljuje evropsko združenje za pedagogiko in informatiko, a največ nam pomenijo zadovoljni odzivi uporabnikov.«
Harmonikar številka ena odkrito govori tudi o svoji resnični ljubezni. »Moja prava ljubezen je moja Nina, s katero sem si ustvaril družino. Zelo jo imam rad, triletni sin Val je najina čista sreča. Želeli bi si, da dobi še bratca ali sestrico.« Poroke sicer še ni na vidiku, ima pa veliko načrtov za letos. »V tem letu bom prenovil osebno spletno stran ter stran računalniškega programa VSLN, za katerega prihaja čisto nova različica. Posnel bom novo zgoščenko, v začetku maja pa bo zaživel nov spletni portal Svetharmonik, ki bo ponujal izčrpne informacije o vseh vrstah harmonik.« Njegova harmonika bo torej še dolgo odmevala.
