BUMFEST

Žalec se trese ob zvokih tolkalne glasbe

Objavljeno: 21.02.2016 21:06Posodobljeno: 21.02.2016 21:06

Končuje se deseti festival BUMfest. Skromni proračun, a svetla prihodnost.

  • Nastop dvojca Peter Stavrum Nielsen in Johannes Bohun
  • Združeni slovenski tolkalci

Žalec premore privlačne projekte in prireditve. Nekoč je prestolnica Spodnje Savinjske slovela po festivalu akustične glasbe, ki je bil znan in spoštovan po vsej nekdanji skupni državi. Pozneje se je prelevil v rockovsko središče regije, zdaj pa je v ospredju BUMfest, festival tolkalne glasbe, ki je dočakal že jubilejno deseto izvedbo.

Zgodba o uspehu

Zadnjih pet let je prireditev razprodana, torej je uspešna tudi s komercialnega vidika, ima podporo lokalne sredine, častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik države Borut Pahor, ki si je tudi ogledal petkov uvodni večer. Tudi zategadelj so razmišljanja, da bi BUMfest selili na večji oder (dvorana Doma II. slovenskega tabora ne premore niti 150 sedišč), v večje mesto, morda kar v Ljubljano, preuranjena. Prireditev bi prehitro izgubila pristnost in trud organizatorjev bi se naglo razblinil. Veliki odri velikih dvoran imajo drugačne, za povsem specifično glasbo, kakor je tolkalna, morda celo neizpolnljive zakonitosti, ki bi uničile smisel festivala.

Tega se gotovo zaveda vlečni konj BUMfesta Dejan Tamše, ki je prireditev pripeljal tako daleč, da je zrasla v najodmevnejši tovrstni dogodek v tem delu srednje Evrope. In to z vsega 22.000 evri proračuna, kar je za tridnevni festival skoraj nepredstavljivo, vendar dokaz, da je s skromnimi sredstvi in z veliko zanesenjaštva mogoče veliko narediti. Tamše je umetniški direktor in idejni vodja festivala, je domiselni povezovalec programa in ne nazadnje tolkalist v prvi domači tolkalni zasedbi STOP. Ko bo na prireditev nocoj padel zastor, bo Tamše legel v posteljo in spal do četrtka, potem pa začel razmišljati o enajstem BUMfestu.

Domači in tuji gostje

Zelo trendovsko naravnana tolkalna glasba in glasbila se razvijajo hitreje od elektronske glasbe, večina tolkalistov pa poleg nespornega umetniškega znanja premore veliko mero danes neizogibnega nastopaštva, pogojenega z elementi teatralnega performansa in moderne stand up komedije. Nazoren primer sta Danec Peter Stavrum Nielsen in Avstrijec Johannes Bohun, sicer člana v svetu najbolj uveljavljene tolkalne skupine Stomp iz New Yorka. Mojstroma ritma tudi elementi gledališke igre ne pomenijo ovire, še manj pa igranje na stara vedra, ponve ali na ipod, kar je marsikdo v dvorani videl prvič.

Stop je kot slovenski tolkalski projekt že dobro uveljavljen pri nas, uvodnega večera ga je z mojstrovinami vokalnega bobna (beatbox) nadgradil še Sašo Vrabič iz zasedbe Perpetuum Jazzile, glavna atrakcija bržčas kar celotnega festivala pa so (bili) združeni slovenski tolkalisti. Tamšetu je uspelo to, kar ni še nikomur: na odru je v tolkalni orkester združil 30 slovenskih akademskih tolkalistov od Kopra do Murske Sobote, tolkala so zasedla mesta godal in trobil, pod taktirsko palico Britanca Simona Robinsona so se predstavili s priredbami posameznih odlomkov svetovno znanih orkestrskih del, kot denimo Mambo in Le sacre du Printemps.

BUMfest bo nocoj sklenila četverica tolkalistov, ki bi jim lahko nadeli status političnih in ekonomskih emigrantov. Gre bolj za zanimivost festivala, ki je tako nehote dobil kanček aktualne politične konotacije, kajti glasbeniki prihajajo iz Sirije, Venezuele, Burkina Fasa in s Kube, v Evropi pa se preživljajo izključno z glasbo. Kaj pa pri nas? Tamše pravi, da se za prihodnost slovenske tolkalne glasbe ni bati, saj se mnogo mladih odloča za študij tolkal v tujini, in skoraj ni slovenske glasbene šole, ki ne bi imela tolkalne zasedbe.