ODTENKI SIVE

Zakaj ne bi malo pozabili na moralo?

Objavljeno 24. februar 2015 08.09 | Posodobljeno 24. februar 2015 08.10 | Piše: Boštjan Fon
Ključne besede: Manca Zupan

Playboyevo dekle meseca Manca Zupan je knjigo 50 odtenkov sive prebrala na dušek in si takoj ogledala še film: Res je klišejski, pa kaj potem?!

Seksi in nagajiva. Foto: Boštjan Fon

»Gospoda Greya si lahko vsaka ženska prikliče v svojih fantazijah, le dovoliti si mora,« je prepričana vizažistka ter nekdanje Playboyevo dekle meseca Manca Zupan. Kot čez noč zapadli snežni puh je zapeljiva Gorenjka, ki rada v polnosti doživlja vsak trenutek: »Erotika se dogaja vsak dan. Zakaj ne bi bili seksi, nagajivi, pobalinsko drzni in brez slabe vesti za nekaj časa pozabili na moralo? Knjigo Petdeset odtenkov sive sem prebrala, sprva sem skozi strani skoraj tekla s pogledom v pričakovanju eksplozije naslade. Odločila sem se, da upočasnim tempo branja in poskušam skozi sicer slogovno dokaj šibko pripoved sama poiskati vzroke za odvisnost Anastasie od njenega princa na belem konju.« Manca meni, da se ne zmore poistovetiti z glavno junakinjo: »V njej nisem našla odločnosti in odrezavosti, ki sta v meni, in posebne moči ženske, ki se zaveda svojega bistva. Zdi se mi, da je njen lik preveč nesamozavesten, kar jaz nisem. Brezpogojna podrejenost brez vsakršne možnosti osebne rasti nima smisla.«

Film si je prelestna Manca ogledala med prvimi in meni, da je že pred vstopom v kinodvorano občutila veliko skupinsko evforijo: »Film je klišejski, toda zakaj si mlada dekleta ne bi vzela dveh ur sanjarjenja, starejše punce pa morda nekaj novih in norih idej za potešitev med domačimi rjuhami? Tako knjiga, še manj pa film nista za ljudi s predsodki, za ljudi, obremenjene s tabuji. Za te, ki si pustimo kdaj pa kdaj zavrteti kakšno pravljico za odrasle, pa je Petdeset odtenkov sive prav prijetna izkušnja.«

 

Deli s prijatelji