Že od daleč ga zagledam, ko sredi belega dne pešači ob Koseškem bajerju, s sabo pa nosi kitaro in žogo. Ob snidenju mi razloži, da mu je ta okolica blizu že od otroštva. »To je edino pravo jezero v Ljubljani,« se pošali. Usedeva se na pomol in izvem, da je komaj vstal. »Do šestih zjutraj sem delal nov komad, ki se imenuje Proti toku. Ponoči delam, ker je mir, čez dan raje počnem druge stvari.« Čez dan se namreč raje ukvarja z otroki, in to je tudi naloga, ki je na prvem mestu. »Predvsem očka, strasten kulinarik s premalo časa za kuhanje, ljubitelj nenavadnih športnih iger, kot so kocke ali hitrostni badminton, borec za kakovostnejšo slovensko glasbo in glasbeno ekologijo. V osnovi sem pesnik – poezija pa je, če si malo sposodim Baudelaira, prej oster uvid v realnost kakor pa beg in odmikanje od nje.« Medtem mi na kitaro zaigra svojo pesem in obrazloži, s čim se trenutno ukvarja: »Snemam novo avtorsko ploščo, izbiram pesmi za Najmanjše uspešnice, ki pridejo na police konec oktobra, hkrati pa pripravljam nov renesančni glasbeni projekt, nekakšen magični glasbeni portret Slovenije, prestavljen 500 let v preteklost. Po Sloveniji trenutno koncertiram s celotnim 80-članskim simfoničnim orkestrom Cantabile, ki ga vodi dirigent Marjan Grdadolnik. To so res prave glasbene avanture, polne dobre volje.«
Čar simfonične glasbe
Še posebno mu je pri srcu simfonična glasba in za trenutno aktualni triurni koncertni program je spisal približno 1500 strani not. »Svoje uspešnice s sedmih avtorskih albumov sem oblekel v simfonične preobleke, redno igramo tudi moj novi Koncert za pikolo trobento in simfonike z izvrstnim solistom Domnom Gracejem na baročni mali trobenti. Pridružujejo se nam različni gostje, violinist Matija Krečič in nova glasbena skupina Čedahuči.« Pred kratkim so na festivalu Arsana na Ptuju razprodali prizorišče. »Ti koncerti so nepozabni, publika je izjemna. Smo kot glasbena karavana, delo s simfoniki je lahko strašansko zabavno, če veš, kaj delaš,« se nasmeji. Ko se sprehodiva, mi zaupa svoje opažanje, da je simfonična glasba medijsko premalo izpostavljena. »Gre predvsem za slabšalni odnos, ki ga imajo mediji in zaradi njih tudi večinska publika do simfonične glasbe. Ta odnos bi bilo treba izboljšati, vzpostaviti stanje, da začne mularija spet razlikovati med oboo in fagotom. Te stvari spadajo k splošni izobrazbi.«
S Severo sta nerazdružljiva
S sestro Severo, uspešno pevko, sta nerazdružljiva tako zasebno kot poslovno. »Vsako leto imava kakšnih 50 koncertov in nastopov v različnih kombinacijah, pa tudi dobrodelnih koncertov se ne otepava niti zanje ne zahtevava plačila, kot to počno kakšni najini glasbeni kolegi. Če je dobrodelno, je dobrodelno, pa konec.« Z veliko večjim veseljem govori o svojem dvojnem albumu Duša in telo. »V štirih letih stalnega studijskega dela in raziskovanja se mi je nabralo toliko posnetkov, da sem, ko sem jih izluščil, prišel do odločitve, da jih priobčim kot dvojni album. Morda malce nenavadna odločitev, sploh v časih, ko vsi govorijo, da jih nakup albumov ne zanima, a je Duša in telo že pol leta med najbolj prodajanimi v Sloveniji. Zato sem toliko bolj vesel, saj lahko z malo založbico konkuriram agresivnim multinacionalkam in domačim preprodajalcem tuje glasbe.« Veliko polemik je Gal povzročil tudi s tem, ko je na svoji spletni strani omogočil prenos albuma popolnoma zastonj. »Ja, album Duša in telo si lahko, poleg treh drugih mojih albumov, na uradni internetni strani poslušalci potegnejo na svoje računalnike brezplačno, ker menim, da glasba spada med ljudi, v njihove avtomobile, na prenosnike, telefončke ... Radijska politika v naši deželi namreč ne omogoča zadostne pestrosti, že vrabci na veji čivkajo, da se na nekaterih radiih petkrat na dan vrti ista butasta skladba.«
Brezplačno je ponudil tudi svoja zvonjenja za mobilne telefone. »Tudi Dušo in telo sem v studiu razrezal na koščke, ki si jih vsak obiskovalec lahko raztovori na svoj mobilnik kot telefonsko zvonjenje, zvončke za SMS in opomnike, odvisno od tega, katera skladba mu je všeč. Veliko dela, a poskušam ponuditi kaj novega.«